Foto: EPA
Foto: EPA

Na seznamu je kakšnih 300 del, za katere je znano, da so bila še pred nedavnim v lasti ruskih državljanov, ki jim Zahod in Kijev očitata, da podpirajo ruskega predsednika Vladimirja Putina in vojno v Ukrajini.

Po navedbah Ukrajinske protikorupcijske komisije (NACP) so bazo podatkov vzpostavili, da bodo na umetniškem trgu lažje upoštevali sankcije, s tem pa bo ruskim oligarhom oteženo prodajanje tovrstne lastnine, poroča britanski Guardian.

S sankcijami skuša mednarodna skupnost ruskim bogatašem, ki podpirajo vojno, omejiti premikanje svojega imetja po svetu. NACP pa ocenjuje, da ruski oligarhi kljub sankcijam še vedno brez večjih težav prav s trgovanjem z umetniškimi predmeti "skrivajo in perejo svoj denar. Ravno umetniška dela je razmeroma lahko neopazno prodati v tujino, zaradi narave umetniškega trga pa je mogoče s cenami precej manipulirati. "Slike, kipi, umetniški nakit – ravno te stvari izkoristijo kot luknjo, da se ognejo sankcijam," pravijo na NACP.

Foto: EPA
Foto: EPA
Sorodna novica Kako je leto dni evropskih in ameriških sankcij proti Rusiji vplivalo na trg umetnin?

Med zbiralci, ki jin navaja portal, je Roman Abramovič, ki ima v svoji zbirki nekaj dobro poznanih del, kot je triptih Francisa Bacona iz leta 1976, Beneška ženska I Alberta Giacomettija in osem albumov iz serije Desetih značajev ameriškega konceptualnega umetnika Ilye Kabakova. Skupna vrednost naštetih del naj bi bila 163,9 milijona dolarjev.
Med deli, ki jih navaja seznam, je Warholova upodobitev Marilyn Monroe, ki jo je leta 2013 kupil tesen Putinov zaupnik, milijarder Mihail Fridman, in Salvator Mundi, delo iz leta 1500, ki se pripisuje Leonardu da Vinciju, in ga je pridobil Dmitrij Ribolovlev, čeprav je pozneje prešlo naprej.

Od impresionizma do sodobne umetnosti
V zbirkah tistih, ki jim očitajo podpiranje Putina, so dela umetnikov, kot so impresionista Claude Monet in Auguste Rodine ter britanski sodobni umetnik Damien Hirst. Med imeni lastnikov pa je najti ruskega milijarderja Vjačeslava Kantorja, manekenko Darjo Žukovo, reperja Timorja Junusova in druge posameznike, ki so pod sankcijami zaradi neposrednega podpiranja vojne v Ukrajini. Vrednost del na seznamu je ocenjena na 1,3 milijarde dolarjev. V nekaterih primerih gre za dela, ki niso v lasti ljudi, proti katerim so uvedene sankcije, vendar pa so bili v preteklosti v lasti ruskih lastnikov, s čimer želijo preprečiti, da bi se takšna dela izkoristila za pranje denarja.

Ker je po navedbah agencije proces pridobivanja točnih podatkov zaradi neuradnih informacij o lastništvu izredno zapleten, vabi portal k dopolnjevanju podatkov prek spletnega formularja.

Foto: EPA
Foto: EPA

Kakšen mesec dni po začetku vojne v Ukrajini 24. februarja 2022 so Evropska unija in ZDA, pa tudi Združeno kraljestvo in Švica ter druge države začele uvajati sankcije proti Rusiji kot odgovor na njeno invazijo v Ukrajini. Pozneje so bile uvedene tudi prepovedi prodaje ali dobave luksuznega blaga strankam v Rusiji ali Belorusiji, ki so bile uvedene v EU-ju, Združenem kraljestvu, ZDA in Švici. Za luksuzno velja tisto blago, cena katerega je v EU-ju višja od 300 evrov oziroma prav toliko frankov v Švici, funtov v Veliki Britaniji in dolarjev v ZDA. Te prepovedi so splošno veljavne in se ne nanašajo zgolj na regulirane fizične ali pravne osebe.