Sorodna novica Cesar na popotresnem ogledu kranjskega muzeja: Saprabolt, slabo izgleda!

Ljubljanskemu muzeju je uniformo, ki so jo izdelali leta 1907 v dunajskem podjetju dvornega krojača Anton Uzel in sin, leta 1913 podaril član cesarske garde Franz Plemeniti Stefenelli. Uniforma je bila namenjena cesarju, ko je prišel v Ljubljano v nadzor garnizije.

Sorodna novica Sto let od smrti "presvitlega" cesarja Franca Jožefa – 1. del

Enako uniformo je Franc Jožef I. nosil 21. oktobra 1911 na poroki bodočega cesarja Karla Franca Jožefa in princese Cite Burbonsko-Parmske v Schwarzau, ki je dobro dokumentirana s fotografijami in celo filmsko kamero. Žal pa stroka ne more z gotovostjo trditi, da gre za prav isto uniformo, ki jo danes hrani Narodni muzej Slovenije.

Uniformo, ki so jo ob pripravah na razstavo Znameniti Slovenci odkrili v depoju Pokrajinskega muzeja Maribor, čaka skupno približno 500 ur konservatorskega dela.

Zanke za medalje razkrile, da gre za uniformo cesarja
Na današnji predstavitvi uniforme je direktor Narodnega muzeja Pavel Car pojasnil, da je bila uniforma, ko je nanjo naletel v Mariboru, že pripravljena, da bi jo vrnili v Ljubljano, prav na podlagi neobičajnih kombinacij zank za odlikovanja na oblačilu pa se je kmalu začel postopek potrjevanja ugotovitve, da gre za uniformo avstrijskega cesarja. Kot je še povedal na predstavitvi, so odlikovanja, ki spadajo k uniformi, na Dunaju, a po njegovih besedah ni možnosti, da bi jih pridobil slovenski muzej.

K suknjiču in hlačam spada še črno-rumena svilena ešarpa, manjkajo pa čaka z oznakami štabnega častnika, sablja z nosilnim jermenjem, rokavice, čevlji in seveda vsa odlikovanja.

Večino življenja preživel v uniformi
"Cesar Franc Jožef I. je bil kot monarh prvi vojak monarhije in je tako ob kronanju samodejno dobil čin feldmaršala. Večino svojega življenja je preživel v uniformi, saj je bila uniforma njegova vsakodnevna delovna obleka," je pojasnil Pavel Car. "Fotografije ga izjemno redko kažejo v kakšni drugi, civilni opravi. Še največ je nosil lovsko obleko, saj mu je bil lov zelo pri srcu in je veliko svojih prostih dni prebil na lovu. Cesar je civilno obleko nosil tudi ob odprtju Sueškega prekopa leta 1869, ko je obiskal Egipt in se celo povzpel na vrh Keopsove piramide."

Franc Jožef I. je imel več vrst feldmaršalskih uniform: pohodno (ali delovno) ter gala uniformo, pri obeh pa razlikujemo še t. i. nemški in ogrski tip, je še pojasnil Car. "Cesar jih je izbiral glede na priložnost; kot vsakodnevno uniformo je nosil svetlomodro pohodno uniformo nemškega tipa." Dele uniforme Franca Jožefa I., ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, lahko najenostavneje opišemo kot "paradno" uniformo imetnika polka.

Član cesarske garde uniformo podaril svoji rodni Ljubljani
Raziskovanja zgodovine uniforme se je lotil vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije Darko Knez. V arhivskih dokumentih je med drugim našel zapise, da je Stefenelli cesarjevo uniformo podaril takratnemu Kranjskemu deželnemu muzeju, predhodniku Narodnega muzeju Slovenije. Ker je bil Stefenelli član cesarske garde, po besedah Kneza ni bilo nič nenavadnega, da je od cesarja dobil kaj v dar. Zakaj je Stefenelli, ki je bil iz avstrijskega Gradca, uniformo podaril prav ljubljanskemu muzeju, ni znano, razlog morda tiči v tem, da se je rodil v Ljubljani, je še povedal. (Drugi razlog bi lahko bil v tem, da je bil cesar še živ in se Stefenelliju morda ni zdelo primerno, da bi predmete, ki jih je dobil v dar, prodajal naprej. Obstaja namreč dokumentacija, da je bil za svoje darilo donator plačan – vsega skupaj 190 kron.)

Iz dopisa direktorja Kranjskega deželnega muzeja je razvidno, da je Stefenelli nameraval muzeju podariti še feldmaršalsko obleko, kakršno je cesar sicer nosil. Domnevajo, da do tega ni prišlo, ker se je kmalu začela svetovna vojna.

Najboljši materiali – a svilena podloga je načeta
Kustos Muzeja novejše zgodovine Slovenije Marko Ličina je med drugim pojasnil, da manšete in hlače uniforme kažejo, da gre za paradno uniformo nemškega polka skupne avstro-ogrske vojske. Narejena je iz najboljših materialov, našita ušesca za odlikovanja in vrvice za nošnjo pa ustrezajo odlikovanjem Franca Jožefa I., ki je leta 1848 postal tudi polkovnik 1. polka.

Konservatorka-restavratorka Eva Ilec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je pojasnila, da je volnena tkanina zelo dobro ohranjena in ni videti sledov insektov, medtem ko je svilena podloga zelo poškodovana. Prav zaradi te bo konservatorsko delo zelo zahtevno. Napovedala je še, da bodo opravili tudi dodatne analize niti in gumbov uniforme, saj za zdaj še ne morejo potrditi, da so zares pozlačeni.

Skoraj 70 let na prestolu
Franc Jožef I. je postal avstrijski cesar 2. decembra 1848. Na čelu avstro-ogrske monarhije je bil skoraj polnih 68 let, do svoje smrti 21. novembra 1916. Kljub številnim zunanjepolitičnim porazom, nezmožnosti reformiranja monarhije in tragičnemu zasebnemu življenju je v času svoje izredno dolge vladavine (1848–1916) med svojimi podaniki razvil kult osebnosti, ki ga je že za časa življenja povzdignil v status napol božanske ikone.