Mehika je imela pred letom 2016 izredno slabo statistiko uspešnih vrnitev nakradenih artefaktov v domovino. V zadnjih letih so zaostrili svoje zahteve in pred prodajo rešili kar nekaj predkolumbovskih artefaktov. Foto: AFP
Mehika je imela pred letom 2016 izredno slabo statistiko uspešnih vrnitev nakradenih artefaktov v domovino. V zadnjih letih so zaostrili svoje zahteve in pred prodajo rešili kar nekaj predkolumbovskih artefaktov. Foto: AFP

Med predmeti, ki jih je predala neimenovana družina iz Barcelone, so kamnite figure, konice puščic in keramika. Razstavili jih bodo v mehiški prestolnici: predmeti bodo na ogled v muzeju Templo Mayor v starem mestnem jedru.

"Mehiška arheološka in kulturna dediščina se vračata iz tujine ( ...). Na tisoče arheoloških predmetov, ki so bili ukradeni," so besede, s katerimi je novico o zadnji vrnitvi predmetov pospremil mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador.

Mehika zaostrila lov na nakradeno dediščino
Odkar je Lopez Obrador decembra 2018 prevzel predsedniški položaj, so po navedbah mehiškega zunanjega ministra Marcela Ebrarda odkrila 8970 artefaktov, večinoma v Evropi. Dodal je, da dražbene hiše in tuje vlade običajno od Mehike zahtevajo, da dokaže, da so predmeti njena last, a je mehiška vlada v nekaterih primerih uspela z zahtevo, da morajo zakoniti izvor predmetov dokazati prodajalci.

Nekatere ukradene mehiške predmete so našli tudi med policijskimi operacijami, na primer v Italiji leta 2021. V Belgiji pa so marca na zahtevo Mehike zaustavili dražbo predmetov z nejasnim poreklom.

"Nemoralne" dražbe v Evropi
Nekateri muzeji in posamezniki po svetu so Mehiki tudi prostovoljno vrnili artefakte, so pa bila nekatera prizadevanja za vrnitev naropane kulturne dediščine manj uspešna v nekaterih državah, kot je Francija. Mehiški predsednik Lopez Obrador je ob tem francoske dražbe označil za "nemoralne".