Projekt, ki je zaživel na pobudo profesorja in humanitarnega delavca Borisa Krabonje, s številom papirnatih ladjic aludira na toliko žrtev holokavsta, vendar so instalacijo postavili v spomin na vse žrtve genocidov v zgodovini. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pa so instalacijo z razstavo fotografij na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor predstavili širši javnosti.

Foto: Marko Pigac/Muzej narodne osvoboditve Maribor
Foto: Marko Pigac/Muzej narodne osvoboditve Maribor

Projekt 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev je potekal pod okriljem Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor ter dobrodelne organizacije Up-ornik.

Na pobudo, da bi v spomin na preštevilne žrtve genocidov izdelali papirnate ladjice, se je odzvalo več kot 20.000 ljudi oziroma več kot 200 organizacij iz Slovenije in tujine. Iz odpadnega papirja so izdelali več kot šest milijonov ladjic, ki so bile razstavljene v zaklonišču podjetja ACE Metalna v mariborski mestni četrti Tezno kot del umetniške postavitve, ki so jo idejno zasnovali študentje arhitekture iz Maribora. Instalacija je bila na ogled do sredine tega meseca.

Ker papir razpada, spomin pa bledi, so projekt ovekovečili na fotografijah, ki so zdaj na ogled na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Avtor fotografij je Marko Pigac, besedila in postavitev je pripravil kustos Jan Malec Svetel.

"Projekt spominja na ene najbolj tragičnih momentov človeške zgodovine in ta razstava je neke vrste spomenik temu projektu," je dejal Svetel.

Foto: Marko Pigac/Muzej narodne osvoboditve Maribor
Foto: Marko Pigac/Muzej narodne osvoboditve Maribor

Poudaril je, da nobena žrtev genocida ne sme biti pozabljena tudi zato, da se takšni dogodki ne bi ponavljali. "Vedno govorimo o spominjanju, hkrati pa pred našimi vrati poteka nova vojna, novi genocidi, pravzaprav se ničesar ne naučimo," je dodal.

Vsaka stvar si posebej zasluži obravnavo
Ob tem je opozoril tudi na poskuse zanikanja holokavsta in njegove trivializacije z neustreznimi primerjavami z drugimi tragedijami. "S tem ko na primer povlečemo primerjavo z ravnanjem Izraela s Palestinci, poenostavljamo stvar in razvrednotimo vsako žrtev. Vsaka stvar si posebej zasluži obravnavo. Vsako sistemsko nasilje se mora obsoditi," meni.

Projekt dokazuje, da ljudje niso ravnodušni
Razstava ne opozori le na pomen spominjanja teh tragičnih poglavij zgodovine, temveč pokaže tudi na zavzetost pobudnikov, glavnih akterjev in vseh sodelujočih. Število sodelujočih v projektu 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev po besedah kustosa kaže, da ljudje niso ravnodušni do takšnih tragedij in njihovih žrtev. To velja tudi za mlajše generacije.

"Velikokrat smo krivični sploh do t. i. Z-generacije, za katero po mojih izkušnjah z mladimi mislim, da premore tako racionalnost, ki je mi starejši mogoče ne, kot tudi empatijo, da lahko razume. Njihov odnos do marginaliziranih skupin je popolnoma drugačen od odnosa starejših generacij. Bolj me skrbi, kakšen svet jim bomo mi pustili za naprej," je še povedal Jan Malec Svetel.