V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) drevi odpirajo gostujočo razstavo Etnografskega muzeja Zagreb z naslovom Hrvaške otroške igrače med tradicijo in sodobnostjo. Z razstavo želijo slovenskim obiskovalcem razkriti pomemben del hrvaške dediščine.

Veščina izdelave na Unescovem seznamu
Spretnost izdelovanja in izrazna podoba hrvaških lesenih otroških igrač sta nespremenjeni že več rodov. Veščina izdelave tradicionalnih lesenih otroških igrač z območja hrvaškega Zagorja je od leta 2009 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, so izpostavili v SEM-u.

Avtorica razstave Iris Biškupić Bašić si je postavitev zamislila kot popotovanje skozi zgodovino igrač do danes. Za oblikovno plat je poskrbela Nikolina Jelavić Mitrović. Na ogled bodo igrače, ki so jih izdelovali na začetku 20. stoletja, kot tudi velike, desetkrat povečane kopije otroških igrač, nastale v obrtnih delavnicah Marije Bistrice – Marijinega svetišča v Hrvaškem Zagorju.

Iz tovarn in obrtnih delavnic
Na ogled bodo tudi danes redke igrače iz hrvaških tovarn in obrtnih delavnic. Na Hrvaškem so se sredi 50. let prejšnjega stoletja iz manjših zadrug in industrijskih obratov razvile tovarne, v katerih so izdelovali otroške igrače.

Med njimi so najbolj znane Biserka, Lanena industrija Osijek in Krapinska tekstilna industrija s tovarno TIK-TIK, ki so vse delovale do 90. let prejšnjega stoletja. Tovarna Biserka je bila znana predvsem po proizvodnji otroških plastičnih igrač, za katere so bili zgled liki iz zgodb in filmov Walta Disneyja. Plišaste igrače so v glavnem izdelovali v obrtni delavnici Ružice Vavra v Zagrebu.

Igrače oblikovalcev in slikarjev
Današnji čas predstavljajo igrače hrvaških oblikovalcev in umetnikov, kot denimo lesena didaktična igrača Mačka akademskega slikarja Zlatana Vrkljana, leseni ekološki igrači Damirja Adamovića, igrače oblikovalca Gorana Lelasa in poučni igrači oblikovalca Marka Pavlovića.

Drevišnjega odprtja razstave ob 18. uri se bodo med drugim udeležili državni sekretar s hrvaškega ministrstva Ivica Poljičak, državna sekretarka z ministrstva za kulturo Petra Culetto, predstavniki hrvaškega veleposlaništva v Sloveniji, direktorica zagrebškega muzeja Goranka Horjan in avtorica postavitve Iris Biškupić Bašić. Razstava bo na ogled do 24. maja.