Kot navajajo v iniciativi, želijo s spomenikom prispevati k "alternativi uradni narativi zanikanja genocida in nespoštovanja žrtev Srebrenice". Aktivisti pobude obenem zahtevajo, da se 11. julij razglasi v Srbiji za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, da jim postavijo spomenik v Beogradu in da Srbija izrazi spoštovanje do žrtev in obsodi vojne zločince na druge načine.

Leta 2009 je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Foto: Reuters
Leta 2009 je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Foto: Reuters

Virtualni spomenik, poimenovan Življenje je tisto, o čemer sanjajo mrtvi, je delo Mije David, arhitektke, univerzitetne profesorice in nekdanje vodje beograjskega kulturnega centra, poroča Al Jazeera Balkans. V iniciativi YIHR pravijo, da bo to spomenik, ki ga ne bo mogoče uničiti, sabotirati in ponižati, "kar je običajna praksa desničarskih in neonacističnih organizacij ob vseh spominskih dogodkih".

Kava za žrtve Srebrenice: potujoči spomenik se je vrnil domov

Prostor, kjer vse ostane za vedno
Za kakšno obliko natanko gre, kako bo videti, kako in kdaj bo postavljen, o vsem tem Mija David še ni mogla spregovoriti za Al Jazeero, ker je "prezgodaj". Vendar pa je v intervjuju poudarila, da je virtualni prostor izbran in da gre za prostor, kjer vse ostane za vedno.

"Moj predlog je bil, da uporabimo virtualni prostor, saj je splet, kot vemo, danes edini prostor, kjer vse za vedno ostane. Z delovanjem na tem področju se izognemo vsem skupnim oviram, kot so pridobivanje dovoljenj za zbiranje, zasedba prostora in soočanje s desničarskimi skupinami. Moje delo je ena od možnosti ustvarjanja virtualnega spomina na žrtve v Srebrenici," je med drugim dejala.

Kot je še povedala umetnica, je njena naloga poskusiti spremeniti politično naracijo in stanje mišljenja v Srbiji, "tako da bomo lahko ponudili veliko rok v upanju, da jih bo na drugi strani kdo sprejel". To se bo po njenih besedah zgodilo, ko vojni zločinci ne bodo junaki, temveč sramota, in ko bodo te roke iztegnjene iz pravega občutka empatije za trpljenje drugega.

Na 26. obletnico genocida v Srebrenici pokopali še 19 žrtev

Približno tisoč žrtev je še vedno pogrešanih
Letos so 11. junija v spominskem centru Potočari v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine zaznamovali 26. obletnico genocida v Srebrenici in pokopali posmrtne ostanke 19 na novo identificiranih žrtev. Na ta dan leta 1995 so sile bosanskih Srbov zasedle Srebrenico, kjer je zatočišče poiskalo okoli 50.000 Bošnjakov, še piše Al Jazeera. Civilisti so se pred srbskimi silami zatekli v Srebrenico, saj je bila pod zaščito enot Združenih narodov.

V nekaj dneh so srbske sile ubile več kot 8000 Muslimanov. Približno tisoč žrtev je še vedno pogrešanih. Na pokopališču je danes pokopanih okoli 6600 žrtev. Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 označilo Meddržavno sodišče v Haagu.