Izdelavi konservatorskega načrta je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport namenilo 20.500 evrov, še dodatnih 130.286 evrov pa je namenilo za nujno sanacijo strehe.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so bila sredstva za nujno sanacijo strehe in izdelavo konservatorskega načrta lahko zagotovljena šele po rebalansu proračuna in po tem, ko je lastnik zagotovil potrebne ustrezne predračune, torej julija 2012. Nadaljnji načrti in postopki so popolnoma v rokah lastnika, torej Rimskokatoliške cerkve, župnije Ljubljana Barje. Strokovne službe bodo omogočile strokovno pomoč in izvajale nadzor nad posegi.
Konservatorski načrt izdelan že decembra
Vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je povedal, da je bil konservatorski načrt za cerkev na Barju končan decembra lani in tudi že poslan na vse ustrezne naslove.
Načrt vsebuje analizo objekta z vidika umetnostne zgodovine in smernice za posege, konservatorsko-restavratorske analize ter definicijo za predlagane posege, popis konservatorsko-restavratorskih del z oceno stroškov, PZI načrt za obnovo strehe, strešne konstrukcije in odvodnjavanje meteorne vode vključno z vsemi preiskavami ustreznosti kritine, izvedbeni konservatorsko-restavratorski načrt obnove vseh lesenih elementov notranjščine cerkve in shemo rekonstrukcije drevoreda.
Začasna cerkev na pilotih
Cerkev sv. Mihaela na Barju je spomenik državnega pomena. Kot tak je bil razglašen leta 2009 skupaj z drugimi Plečnikovimi stvaritvami v Ljubljani z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Cerkev pa je bila do zdaj le slabo vzdrževana.
Zgrajena je bila v letih od 1937 do 1938 na pobudo trnovskega župnika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka, kateheta Karla Matkoviča. Zasnovana je bila kot začasna cerkev. Zaradi slabe nosilnosti močvirnih tal stoji na pilotih. Do prečno postavljene cerkvene dvorane v prvem nadstropju je dostop preko samostojno postavljenega, dvignjenega stopnišča. Nad vhodom je zvonik, ki povzema oblike kraškega stavbarstva. Zunanje zidove poživljajo vložki iz opeke.
Plečnik je pri zasnovi cerkve uporabil enostavne materiale in domiselne oblike okrasja. Izhodišči sta, poleg nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja in starejših sakralnih objektov, zlasti ljudsko stavbarstvo in Plečnikova domiselnost. Ureditev notranjosti je pretežno v lesu, kar velja za stene, stavbno pohištvo, klopi in kor. Zaradi skromnih sredstev je Plečnik za podporne stebre uporabil kar navpično postavljene kanalizacijske cevi.
Januarja, ko smo praznovali 140-letnico Plečnikovega rojstva, se je Maja Bahar pogovarjala tudi z dr. Damjanom Prelovškom, avtorjem publikacije Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu. Videoprispevek si lahko ogledate na desni.