Okostje okoli 30-letnega ponesrečenca so odkrili v prvem nadstropju zgradbe, ležalo pa je na drobnem vulkanskem materialu. Zanj usodni balvan bi lahko bil del podboja vrat, ki mu je zdrobil zgornji del telesa ter odrobil glavo, ki je dejansko manjkajoči del okostja. Foto: EPA
Okostje okoli 30-letnega ponesrečenca so odkrili v prvem nadstropju zgradbe, ležalo pa je na drobnem vulkanskem materialu. Zanj usodni balvan bi lahko bil del podboja vrat, ki mu je zdrobil zgornji del telesa ter odrobil glavo, ki je dejansko manjkajoči del okostja. Foto: EPA
Pompeji
Znanstveniki so ugotovili, da je imel nesrečnež okuženo golenico. Najverjetneje mu prav zaradi oteženega gibanja ni uspelo s hitrim korakom zapustiti mesta, ko se je vulkan prebudil. Foto: EPA

To najnovejše odkritje je del svežih izkopavanj v Pompejih, ki jih izvajajo z uporabo sodobne tehnologije. Arheologi so nedavno odkrili tudi okostje sedem- ali osemletnega otroka, ki se je pred kataklizmo zatekel v kompleks kopališč.

Za moškega, čigar starost so ocenili na okoli 30 let, tako torej niso bili usodni delci, ki so leteli v nebo iz vulkana in nato z neba na Pompejce, katerih trupla so nato okamnela, ko je padel dež.

Oteženo gibanje zaradi okužene golenice
Njihovega someščana je po ugotovitvah znanstvenikov ob poskusu bega zadel balvan, ugotovili pa so še, da je imel okuženo golenico. Najverjetneje mu prav zaradi oteženega gibanja ni uspelo zapustiti mesta, ko se je vulkan prebudil, saj tek s tovrstno težavo na nogi najbrž niti ni prišel v poštev.

Zdrobljen prsni koš in manjkajoča glava
Okostje ponesrečenca so odkrili v prvem nadstropju zgradbe, ležalo pa je na drobnem vulkanskem materialu. Zanj usodni balvan bi lahko bil del podboja vrat. Znanstveniki sklepajo, da bi lahko sila izbruhlih kamnin in plina odtrgala del podboja, ki je pristal na tem Pompejcu in mu zdrobil zgornji del telesa ter odrobil glavo, ki je dejansko manjkajoči del okostja.

Arheolog Massimo Osanna, sicer generalni direktor arheološkega najdišča Pompeji, je po poročanju BBC-ja okostje označil za "izjemno najdbo". Poleg "čustvenega vpliva" na arheologe jim ta odkritja omogočajo tudi, da proučujejo usode prebivalcev tega nekdanjega južnoitalijanskega mesta in to, kako so se skušali izogniti uničujočemu vulkanskemu izbruhu.

19-urno bruhanje vulkana
Usodni izbruh Vezuva se je zgodil 24. avgusta leta 79, Pompeje je zadel med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere. Vezuv je bruhal 19 ur, izbruh pa je bil tako močan, da so lapili padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo.

A če Pompejev ne bi zasul vulkanski pepel, bi nam bilo precej slabo ohranjeno rimsko stensko slikarstvo bistveno slabše poznano. Ob mestni zasnovi, stavbah, poslikavah in mnogih predmetih so posebej pretresljivi tudi mavčni odlitki ljudi in živali, ki so neuspešno poskušali ubežati usodi.