Gre za enega v vrsti regijskih posvetov, ki jih ministrstvo prireja marca in aprila v okviru priprav novega nacionalnega programa za kulturo (NPK) in ustreznega akcijskega načrta. "Radi bi naredili operativno nacionalno kulturno politiko. Vemo, da je kulturni model treba temeljito spremeniti, in tega ne moremo storiti sami, ampak potrebujemo relevantne podatke in povratne informacije s terena," je pojasnil državni sekretar Matevž Čelik Vidmar.

Mariborčani opozarjajo na nujnost decentralizacije
Med večjimi izzivi sta po njegovih besedah oblikovanje fleksibilnejšega modela za delovanje znotraj kulture in decentralizacija na področju ustvarjalnosti. Po podatkih, ki jih je objavil časopis Večer, je v letu 2020 kar 62 odstotkov finančnih sredstev ministrstva za kulturo, namenjenih državnim zavodom, ostalo neposredno v Ljubljani. Od skupnih 84 milijonov evrov so jih ljubljanski zavodi dobili nekaj manj kot 55 milijonov, v Podravje je prišlo okoli 15 milijonov evrov.

Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) Katarina Klančnik Kocutar je opozorila, da imajo ustvarjalci zunaj Ljubljane težji dostop tudi do ostalih virov financiranja. "Center moči in kapitala je Ljubljana, in to se vidi na vseh področjih našega življenja," je dejala. Zato upa, da bo to v prihodnje upoštevano tudi pri financiranju s strani ministrstva.

Večje težave s pridobivanjem dodatnih virov financiranja
"Financiranje temelji iz leta v leto na enakih predpostavkah. Nikoli pa se ne pogleda, v kakšnih okoljih delujemo, in da smo v resnici v različnih regijah v različnih položajih. V regijah, ki so manj močne, veliko težje prihajamo do dodatnih virov financiranja, a tudi te vire od nas pričakujejo ustanovitelji," je pojasnila.

Sorodna novica Ekipa ministrstva bo z regijskimi posveti pristopila k snovanju prihodnje kulturne politike

"Tudi ti, ki bi nam morebiti še kaj sponzorirali, vidijo tukaj manj izplena kot v centru. To zaznavamo že vrsto let in mislim, da bi to na ministrstvu morali pri financiranju tudi upoštevati. Ker ni nepomembno, v kakšnem okolju deluješ, koliko lahko na primer tam gledalci odštejejo za vstopnico," je dejala.

Na to je opozoril tudi direktor Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor Danilo Rošker, saj imajo ljudje v manj razvitih delih države v tem pogledu slabši dostop do kulture. To velja tudi za vzgojne in izobraževalne programe v kulturi, ki so ključni za vzgojo novih občinstev.

Urški Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže se zdi ključno, da se naslovi dejstvo, da je denarja za kulturo zelo malo, tako na državni kot na občinski ravni. "Za kakovostno kulturno produkcijo, zato da ljudje živijo dostojno, so finance nujne. Ta denar ne gre v davčne oaze, za razliko od veliko denarja, ki ga dobi na primer gospodarski sektor, ampak gre nazaj v skupnost, kjer se ustvarja. Govorimo o neprofitnih producentih, umetnicah in umetnikih," je povedala.

Sorodna novica Začel se je niz regijskih posvetov o novi kulturni politiki: v Celju prvi konstruktivni predlogi

Vseprisotna težava prekarnega dela
Veseli jo, da je med predstavljenimi nastavki za novo kulturno politiko reševanje prekarnosti. "Žalostno je sicer, da se leta 2023 pogovarjamo o temeljnih delavskih pravicah. Zelo pomembno je tudi vprašanje profesionalizacije oz. deprofesionalizacije, ki se dogaja med drugim zato, ker nekateri poklici ali funkcije niso formalno priznani," je povedala.

Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič je opozoril, da gledališča danes delujejo z nižjimi programskimi sredstvi kot leta 2009. "Seveda pozdravljamo, da bi zaposlovali samozaposlene, jim izplačevali boljše honorarje, a treba je urediti zadevo tudi na drugi strani," je dejal. Največjo korist posvetov, kot je današnji, vidi v tem, "da se sliši tudi glas nas iz province".

Najprej pa bi moralo ministrstvo za kulturo po njegovih besedah začeti pri sebi. "Največ se je v času od naše osamosvojitve povečalo število ljudi na ministrstvu. To so ljudje, ki nam ustvarjajo delo. Ministrstvo za kulturo je pravzaprav ministrstvo za obrazce. Desetino denarja za kulturo pobere ministrstvo. Če želijo sprejemati ukrepe, bodo morali začeti pri sebi, da bodo postali oni servis za kulturo, ne pa kultura servis za ministrstvo," je pripomnil.