Proti vnovičnemu sprejemu ZDA v Unesco so bili Rusija, Belorusija, Iran, Severna Koreja, Nikaragva, Kitajska, Palestina, Eritreja, Indonezija in Sirija.
Dvodnevno posebno zasedanje, ki je bilo 29. in 30. junija na sedežu Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v Parizu, se je sklenilo z glasovanjem o vnovični pridružitvi ZDA.
Neplačane dajatve med letoma 2011 in 2019
ZDA so bile do leta 2011, ko je Unesco sprejel Palestince kot svoje člane, glavne plačnice v njegov proračun, a so zaradi te Unescove odločitve takrat prenehale plačevati prispevke. V okviru vnovičnega sprejema bodo ZDA začele odplačevati približno 568 milijonov evrov neplačanih dajatev. Pokrivati bodo začele 22 odstotkov Unescovega letnega proračuna, kakor so to počele do leta 2011. Plačevale bodo tudi dodatne prispevke za programe, ki podpirajo pobude za dostop do izobraževanja v Afriki, spomin na holokavst in zagotavljanje varnosti novinarjev, piše Art Newsapaper.
"Unescov mandat – izobraževanje, znanost, kultura, svoboda informacij – je absolutno osrednjega pomena za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Prav ta osrednja vloga, pa tudi popuščanje političnih napetosti znotraj organizacije in pobude, sprožene v zadnjih letih, so privedle do tega, da so ZDA sprožile to vrnitev," je v govoru po petkovem glasovanju dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
Vrnitev ZDA tudi zavoljo zoperstavitve "kitajskemu vplivu"
Zakonodaja, ki jo je administracija Joeja Bidna vključila v zakon o zvezni porabi v višini 1,7 milijarde dolarjev (1,56 milijarde evrov), ki je bil sprejet decembra 2022, določa, da si bodo ZDA prizadevale za vnovično pridružitev Unescu, da bi se "zoperstavile kitajskemu vplivu". Odkar so ZDA uradno zapustile Unesco z začetkom leta 2019, je Kitajska postala njegov največji finančni podpornik, saj vplačuje slabih 60 milijonov evrov letno.
Kitajska je sicer v sredini junija sporočila, da ne bo nasprotovala vrnitvi ZDA, je takrat poročala francoska tiskovna agencija AFP. "Unesco potrebuje vse države članice, da združijo moči pri izpolnjevanju svojih nalog," je takrat izjavil kitajski veleposlanik pri Unescu Jang Jin in dodal, da je Kitajska "pripravljena sodelovati z vsemi državami članicami, vključno z ZDA".
K pripravi izhodišč za izredno zasedanje Unescove generalne konference je s svojimi diplomatskimi prizadevanji prispeval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken. Pred glasovanjem je na Twitterju sporočil: "Spodbujen in hvaležen sem, da so članice Unesca sprejele predlog ZDA, ki nam bo omogočil nadaljevati korake k vnovični pridružitvi organizaciji."
Financiranje nazadnje ukinjeno pod Obamo
Sicer pa to ni bil prvi izstop ZDA iz Unesca, saj je bila enaka odločitev sprejeta že leta 1984 pod predsednikom Ronaldom Reaganom. Takratna razloga sta bila proti zahodnemu svetu nastrojena politizacija in neučinkovito upravljanje organizacije. Nato so se ZDA v letu 2003 pod predsedovanjem Georgea W. Busha znova vrnile v Unescovo združbo. Kot omenjeno, pa so nato leta 2011 – torej pod predsednikom Barackom Obamo – ukinile svoje izdatno financiranje Unesca.
Obamov naslednik Donald Trump je nato šel še dlje in leta 2017 napovedal, da se ZDA skupaj z Izraelom protestno umikajo iz Unesca, ker naj bi bil ta organ pristranski do izraelske države. Izstop iz Unesca je nato začel veljati z začetkom leta 2019.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje