Za začetnika slovenskega jezika velja Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal najprej Katekizem, v katerem je svoje rojake prvič v zgodovini imenoval Slovenci in slovenščino utemeljil kot knjižni jezik ter tako narodu dal jezik, ki je ustrezal potrebam vseh slojev - od preprostih kmetov do plemstva in duhovščine. Foto: BoBo
Za začetnika slovenskega jezika velja Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal najprej Katekizem, v katerem je svoje rojake prvič v zgodovini imenoval Slovenci in slovenščino utemeljil kot knjižni jezik ter tako narodu dal jezik, ki je ustrezal potrebam vseh slojev - od preprostih kmetov do plemstva in duhovščine. Foto: BoBo

Po besedah Bokove je materni jezik osnova za kakovostno izobraževanje, to pa pogoj, da ljudje dobijo moč v svojih okoljih. Prav to moč bi morali po njenem mnenju negovati, saj bi z njo odpravili neenakosti in poskrbeli za trajnostni napredek vseh.

Slovensko poslanico sta spisala ministrica za kulturo in predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Julijana Bizjak Mlakar je v njej med drugim opozorila, da je materinščina najpomembnejši in najimenitnejši del kulturne dediščine naroda oziroma celotne skupnosti ter da je vprašanje spoštovanja materinščine eno ključnih vprašanj naše skupnosti.

"Materinščina je za večino ljudi nedeljivi del identitete posameznika in vezivo identitete narodne skupnosti, ki se oblikuje kot skupnost ravno na podlagi jezika, kulture ter seveda politične volje, ki izraža samozavest te skupnosti," je še zapisala ministrica, ki obenem podaja razveseljiv podatek, da se je lani število bralno pismenih prebivalcev Slovenije povečalo glede na podatke za leto 2014 z 58 na 70 odstotkov.

Brez maternega jezika brezimni izgnanci iz lastne domovine
Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina je zapisal, da jezik odrašča, zori, se plemeniti in bogati, a se nikdar ne postara. Ob tem je opozoril, da "naši materinščini grozijo pohaba, zloraba, posilstvo" in da "bomo največjo škodo storili sami sebi, če bomo zatajili svoj jezik. Ker vse manj bo držalo reklo, da čim več jezikov znaš, več veljaš, saj bomo brez svojega, maternega jezika sirote, brezimni izgnanci iz lastne domovine".

"Četudi ni dneva, da bi ne umrl kateri od jezikov našega sveta, slovenščina živi in živi zapisana že skoraj pet stoletij," pa je poudaril Svetina. Po njegovih besedah bi moral pogled na Slovar slovenskega knjiženega jezika v nas buditi posebno obliko nacionalnega ponosa. "V njem je neprecenljivo bogastvo, ki ga ni nikjer drugje," je prepričan.

Pri nas poleg slovenščine sobivanje 50 maternih jezikov
Mednarodni dan materinščine zaznamujemo v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo okrog 6.000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V Sloveniji ob slovenščini, materinščini večinskega prebivalstva, sobiva še več kot 50 materinih jezikov.

Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji z Društvom slovenskih pisateljev organizira drevi v Orfejem salonu ljubljanske opere literarni večer.