Dediči zato po poročanju The Art Newspaperja zahtevajo razveljavitev donacije, s katero je Peggy Guggenheim beneški Palazzo Venier dei Leon in zraven sodečo zbirko kubistične, nadrealistične in abstraktne umetnosti predala v upravljanje newyorški organizaciji.
Peggy Guggenheim, ki se je v Benetke preselila leta 1949 in tam ostala do smrti leta 1979, vmes pa redno skrbela, da je bila njena znamenita zbirka na ogled, je omenjeno palačo in umetniška dela Fundaciji Solomon R. Guggenheim zapustila pod pogojem, da mora zbirka ostati razstavljena, vanjo pa se ne sme posegati. Tako vsaj trdijo tožniki, ki so prepričani, da bi morala biti kakršna koli naknadno pridobljena dela razstavljena v bližnji palači.
Upravljavci zbirke so po njihovem mnenju pogoje prekršili leta 2012, ko je Zbirka Peggy Guggenheim v dar prejela 83 del povojne in sodobne umetnosti nemških zbiralcev Rudolpha in Hannelore Schulhof, med drugim umetnine Franza Klina, Cyja Twomblyja, Anselma Kieferja in Andyja Warhola. Dela iz izvirne zbirke Peggy Guggenheim so iz Palazzo Venier dei Leonija odnesli v depo, da so tako naredili prostor za štirimesečno razstavo novopridobljenih del (odprta je bila lani med majem in septembrom). Pokojna nemška zbiralca pa so počastili z zapisom njunih imen ob Peggyjinega na obeh vhodih muzeja.
"Fundacija izgublja Peggyjin pečat"
"Fundacija zbirki odvzema dušo," je za The Art Newspaper dejal pravnuk legendarne zbiralke Sindbad Rumney. "Kar najbolj šokira, je namen, da bi zbirka Schulhof stalno ostala tam." Opozoril je, da je vnuk zbirateljskega para Michael P. Schulhof od leta 2009 upravitelj Fundacije Guggenheim. Dediči Peggy Guggenheim so zgroženi nad "nespoštljivim ravnanjem z dediščino". "Spoznali smo, da lahko, kdor koli ima zadostno količino denarja, svojo zbirko pokaže v Peggy Guggenheim v Benetkah," je še dejal.
Razstava zapuščine Schulhofovih naj bi bila po navedbah pravnuka le eden izmed novejših primerov, nekaj podobnega pa naj bi se dogajalo že dalj časa. Družina je zato proti fundaciji tožbo vložila že v devetdesetih letih. Primer je bil opuščen, na koncu pa so se s fundacijo leta 1996 pogodili pod pogojem, da se mora organizacija ob vseh večjih odločitvah posvetovati z dediči. Kar se nikoli ni zgodilo, trdi Rumney.
Ob poslednjem počivališču zbiralke zabave za zbiranje donacij
Dediči niso zadovoljni niti s skrbjo fundacije za grob njihove prednice, še več, obtožujejo jih oskrumbe. Pepel je namreč pokopan na vrtu palače ob posmrtnih ostankih njenih ljubljenih psov. Tožnikom gre v nos, da je organizacija zanemarila želje zbiralke in na vrtu razstavila dela, ki jih je pridobila z donacijo Patsy in Raymonda Nasher. "To ni več vrt za meditacijo ali 'sveto' mesto, posvečeno Peggy Guggenheim, ampak profan prostor, ki poveličuje zbiralce," so dediči zapisali v tožbi. Še bolj pa jih jezi, da je njeno poslednje počivališče postalo prostor za nabiranje denarja, saj na vrtu prirejajo zabave, ki so namenjene zbiranju donacij za fundacijo. Zahtevajo, da se zbirka, palača in vrt vrnejo v ustrezno stanje, iz muzeja in z vrtov pa odstrani dela, ki ne sodijo v prvotno zbirko.
Medtem ko v Zbirki Peggy Guggenheim v Benetkah tožbe niso želeli komentirati, so v newyorški Fundaciji Solomon R. Guggenheim zapisali, da zahteve dedičev nimajo velike teže. V izjavi za javnost še pojasnjujejo, da so napačne že trditve o pogojih, pod katerimi jim je zbiralka podarila zbirko, kar je leta 1994 potrdila tudi sodba francoskega sodišča. Prav tako vztrajajo, da spoštujejo namen zbirateljičine donacije, da se širi in ceni moderna umetnost, ki jo je Peggy Guggenheim tako ljubila. Zaslišanje je napovedano 21. maja V Parizu.