V Filadelfiji rojeni Noam Chomsky je študiral lingvistiko, matematiko in filozofijo. Po letu 1951 je bil štiri leta asistent na harvardski univerzi, nato pa na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) v Cambridgeu, kjer je bil leta 1961 imenovan za rednega profesorja in od leta 1976 naprej za inštitutskega profesorja za področje lingvistike, lingvistične teorije, semantike in filozofije.

Univerza v Ljubljani je Chomskemu leta 2005 podelila naziv častnega doktorja. Ob priložnosti je veliki jezikoslovec in filozof Slovenijo tudi obiskal. Kar nekaj njegovih knjig pa je dostopnih tudi v slovenščini. Chomsky se v svojih delih pogosto posveča lingvističnim, psihološkim, moralno-etičnim, svetovnonazorskim, medijsko-propagandnim in gospodarsko-političnim vprašanjem.

Utemeljitelj tvorbeno-pretvorbene slovnice
Velja za očeta sodobne lingvistike, ki je to vedo revolucioniral ter redefiniral tako njene profesionalne cilje in meje kot tudi epistemološke, teoretične in metodološke predpostavke. Njegovo delo Skladenjske strukture, ki predstavlja začetek povsem novega raziskovalnega dela v jezikoslovju, je izšlo leta 1957.

Chomsky je utemeljil tako imenovano tvorbeno-pretvorbeno slovnico, ki poudarja, da pri jeziku razlikujemo površinsko empirično strukturo, v kateri se z glasovnim izrazom oblikuje pomen, in racionalno globinsko strukturo slovnice, ki temelji na človekovi sposobnosti, da tvori popolnoma nove stavke in jih tudi razume. Njegova teorija je oprta na racionalizem 17. in 18. stoletja ter na dognanja nemškega jezikoslovca Wilhelma von Humboldta. Vplival je tudi na razvoj moderne (kognitivne) psihologije.

Posluh za nepravičnosti sodobnega sveta
Misel in delovanje Noama Chomskega se poleg lingvističnega opusa razprostirata tudi na področje kritike družbenih neenakosti in nepravičnosti ter državnega nasilja, začenši z ZDA.

Največ ostrine je vnesel ravno v besedila, v katerih "biča uzakonjene nepravilnosti v delovanju ameriške uradne politike", so ob izidu njegovih Izbranih spisov v prevodu Iztoka Osojnika navedli pri založbi Modrijan. Nadalje pa še, da s srhljivo natančnostjo razgalja etično vprašljivo delovanje moderne politike v 20. in 21. stoletju ter zelo razumljivo pojasnjuje ozadja mnogih velikih svetovnih zgodb.

Med zadnjimi je v slovenskem prevodu Maje Novak lani pri založbi Modrijan izšlo njegovo delo Kdo vlada svetu?, v slovenščini pa so na voljo tudi njegova odmevna dela 911: Enajsti september v prevodu Dušana Rutarja in Žige Vodovnika, Profit pred ljudmi v prevodu Iztoka Ilca in Prevlada ali preživetje v prevodu Iztoka Osojnika, ki jih je izdala založba Sanje.