Veliko deževje, menda prvo zabeleženo na tem koncu puščave Nazca, je odneslo avtocesto in poškodovalo enega izmed geoglifov. Foto: EPA
Veliko deževje, menda prvo zabeleženo na tem koncu puščave Nazca, je odneslo avtocesto in poškodovalo enega izmed geoglifov. Foto: EPA
Geoglifi v puščavi Nazca
Geofglifi v pušavi Nazca so od leta 1994 del svetovne kulturne dediščine. Foto: EPA

Deževje je naneslo pesek na tri prste geoglifa, znanega pod imenom Las manos (Roke), in tako zameglilo njegovo podobo. Mario Olaechea s perujskega narodnega instituta za kulturo je povedal, da je poškodba zelo majhna in da bodo geoglif kmalu spet restavrirali. Zanimivo je, da so arheologi že večkrat opozorili, da bi poplave lahko ogrozile geoglife in da bi jih bilo potrebno zaščititi. Vendar pa perujska oblast ni hotela prisluhniti, in sicer z utemeljitvijo, da v Nazci še nikoli ni bilo velikih poplav. Tudi Olaechea je dejal, da je zadnja nesreča prvi primer velike poplave na območju geoglifov.

Arheologom pomaga celo vojaško letalstvo
Geoglifi so orjaške podobe, ki so jih predstavniki tako imenovane kulture Nazca v zemeljsko površje 'vrezali' med 2. stoletjem pr. n. št. in 7. stoletjem našega štetja. Pomen več sto ravnih linij in geometrijskih likov ter več kot 70 živalskih in človeških figur še danes ni pojasnjen. Za geometrijske geoglife domnevajo, da bi bili lahko povezani z obredi zbiranja vode, zelo uveljavljena pa je tudi teorija, da so geoglifi povezani z astronomskimi opazovanji kulture Nazca. Antropologi, astronomi in arheologi se tako že desetletja ukvarjajo s temi zanimivimi strukturami, njihova prizadevanja pa so skoraj zasenčile fantastične domneve Ericha von Dänikena in drugih raziskovalcev zgodovine 'odnosov' med Zemljani in vesoljci. Geoglifi naj bi bili tako po eni od razlag pristajališča vesoljskih ladij in morda so jih celo pomagali narediti vesoljci.

Prva teorija o slikah iz Nazce je bila sicer objavljena leta 1939. Bila je delo perujskega arheologa Mejia Xesspe, ki je geoglife preučeval od leta 1926, njegova teorija pa pravi, da so geoglifi ceste, na katerih so potekali verski ceremoniali. Prva uradna znanstvena odprava, ki se je lotila preučevanja geoglifov, pa je bila odposlana leta 1941, pri njej pa je sodelovalo celo perujsko vojaško letalstvo.

Spomenik svetovne kulturne dediščine
Nenavadne podobe v puščavi Nazca so od leta 1994 tudi ena izmed enot seznama svetovne kulturne in naravne dediščine organizacije Unesco. V utemeljitvi predložitve nominacije geoglifov za podelitev statusa spomenika svetovne kulturne dediščine je Peru zapisal: "Črte iz Nazce, kot se o teh slikah najpogosteje govori, so najbolj izjemni geoglifi, kar jih je najti kjer koli na svetu. Zaradi svoje velikosti, kvanitete, velikosti, narave, pa tudi zaradi kontinuitete svojega obstoja, predstavljajo eno najbolj trdih arheoloških ugank. Koncentracija in sopostavitev črt, kot tudi njihova kontinuiteta skozi več stoletjih obstoja kulture Nazca, nam govorijo, da je šlo pri teh geoglifih za pomembno in dolgotrajno aktivnost."