Slika prikazuje golo žensko v naravni velikosti, ki se kakor mesečnica spušča po stopnišču. Celotni naslov se pravzaprav glasi Ema - akt na stopnišču in maja bo minilo natanko 50 let od njenega nastanka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pred 35 leti "preživela atentat"
Več milijonov vredna slika je na ogled v kölnskem muzeju Ludwig, varuje pa jo neprebojno steklo, potem ko je bila leta 1981 tarča napada. Trenutek nepozornosti muzejskega osebja je izkoristil neznanec, ki jo je poškodoval z nožem ali nekim drugim ostrim predmetom in ji zadal 20 centimetrov dolg rez. Ema je namreč poleg občudovanja od nekdaj pri nekaterih vzbujala tudi agresijo. Do te mere realistično naslikati lepo golo svetlolasko je bilo v šestdesetih letih preteklega stoletja pač razumljeno kot precej reakcionarno dejanje.

Vendar pa danes Ema velja za ikono. Nemški književnik Bernhard Schlink (njegovo najbolj znano delo je Bralec) je v njej našel navdih za svoj roman iz leta 2014, naslovljen Die Frau auf der Treppe (slov. Ženska na stopnicah).

Pravzaprav takratna slikarjeva žena
Nekateri Emo opisujejo kot skrivnostno, drugi kot zapeljivo. Vendar pa le malokdo ve, da Richterju ni pozirala "naključno" izbrana mladenka. Na sliki je namreč upodobljena slikarjeva prva žena Marianne Eufinger, imenovana tudi Ema. V času nastanka slike maja 1966 pa je bila Ema celo v drugem mesecu nosečnosti.

Privlačna modna oblikovalka in umetnik iz Dresdna sta se poročila leta 1957 in se štiri leta pozneje preselila na zahod, kjer se je Richter posvetil študiju na likovni akademiji v Düsseldorfu. Leta 1982 se je par ločil, po tem pa se Marriane ni več pojavljala v javnosti - Richter pa ni nikoli več ustvaril tako zelo intimnega dela.

Kljub približevanju ostaja nedosegljiva
Čeprav na en način deluje, kakor da se Ema neposredno približuje gledalcu, po drugem ni tako zelo izpostavljena, saj se "skriva" za zaščitno tančico. Ta učinek je Richter dosegel s tehniko zabrisovanja. Z učinkom zamegljenosti mu je uspelo Emo upodobiti kot podobo iz sanj, ki se sicer približuje, vendar ostaja nedosegljiva.

Ema velja za prvo Richterjevo sliko, za katero je kot predlogo uporabil fotografijo, ki jo je tudi sam posnel. Fotografija je nastala na stopnišču stavbe v Düsseldorfu, v kateri je bil njegov atelje, in sicer v nedeljo, ko v stavbi ni bilo nikogar razen njiju.

"Ne zbiram fotografij, temveč slike"
Morda si je danes težko predstavljati, da ta Richterjeva mojstrovina sprva sploh ni bila sprejeta kot prava slika, saj so jo večinoma imeli za "pretirano fotografsko". Direktor enega izmed berlinskih muzejev jo je leta 1967 zavrnil z besedami: "Ne zbiram fotografij, temveč slike." Leto dni pozneje jo je v svojo zbirko vključil zakonski par Irene in Peter Ludwig.

Richter pa na svojo mojstrovino - tako kot tudi na splošno na celoten šov umetniškega sveta - gleda zelo trezno. Na vprašanje DPA-ja, ali si jo kdaj tudi sam ogleda, saj konec koncev živi v Kölnu, je odvrnil: "Da, sem ter tja." Dodal je, da če je že tako ali tako v muzeju in se pač ravno sprehodi mimo nje. "Vendar to storim tudi s številnimi drugimi slikami. Ne le s to."