Nekatere mestne svetnike je zbodla poraba skoraj vsega za kandidaturo predvidenega denarja, od katerega je ostalo le še 30.000 evrov. Foto: Radio Maribor/Tamara Zupanič Čučnik
Nekatere mestne svetnike je zbodla poraba skoraj vsega za kandidaturo predvidenega denarja, od katerega je ostalo le še 30.000 evrov. Foto: Radio Maribor/Tamara Zupanič Čučnik
Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana in Piran gredo v drugi krog za EPK 2025

Ptuj se je konec februarja ob Novi Gorici, Ljubljani in Piranu uvrstil v drugi krog, česar so se takrat razveselili vsi, pri tem pa izrazili upanje, da bo čim prej znana jasnejša slika glede sofinanciranja projekta s strani države.

Kandidaturo so pred tem občinski svetniki potrdili že dvakrat. Za potrebe priprave je mestna občina porabila že okoli 140.000 evrov, podporo so izrazili tudi drugi župani občin Spodnjega Podravja. Po izbruhu novega koronavirusa pa se je razpoloženje med nekaterimi hitro spremenilo, zato je županja Nuška Gajšek na seji mestnega sveta predlagala ponovno odločanje o tem, kako s kandidaturo naprej.

Predlagala je, da postopek kandidature nadaljujejo, pri čemer bi program v prijavni knjigi v drugem krogu izbirnega postopka zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, med drugim tudi zaradi aktualnih in pričakovanih nadaljnjih ukrepov za preprečitev širjenja covida-19 ter s tem povezane gospodarske in socialne krize, vsebinsko in finančno prilagodili novim okoliščinam.

Načrte bo v vsakem primeru treba oklestiti
Vendar pa je odbor občinskega sveta za splošne zadeve in lokalno samoupravo k njenemu predlogu podal amandma, s katerim je predlagal, da bi mestna občina zaradi že omenjenih spremenjenih okoliščin kar takoj ustavila postopek kandidature, saj zaradi pričakovane krize ne bo mogoče zagotoviti sredstev za njeno nadaljevanje in izvedbo.

Večina svetnikov je po daljši razpravi vendarle sklenila, da nosilci kandidature nadaljujejo postopek, saj je bilo v projekt že vloženega kar nekaj denarja. Tudi Gajškova priznava, da so v prijavi verjetno res razpisali nekoliko bolj ambiciozne cilje, ki pa jih bo v pričakovanih letih recesije treba nekoliko oklestiti.

Naslov kandidature je Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb.
Naslov kandidature je Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. "Za naziv EPK kandidiramo, ker želimo odločno stopiti na pot celovite transformacije mesta in skupnosti. Naši cilji so vzpostavitev nove mestne identitete, utemeljene na kulturi in ustvarjalnosti, krepitev povezav med mestom, regijo in Evropo, opolnomočenje kulturnega in kreativnega sektorja in vzpostavitev sinergijskih povezav med kulturo in drugimi sektorji," so zapisali vanjo. Foto: BoBo

"Spet bomo prevetrili, kaj imamo v proračunu, kaj dejansko lahko namenimo za EPK. Tudi če ne bomo uspeli s kandidaturo, bodo projekti, ki bodo vključeni v njo, nekako našli svojo časovnico. Upamo, da do leta 2025, če se kaj zalomi, pa tudi kakšno leto pozneje. Ne bomo pa pisali nečesa, česar ne bomo mogli uresničiti," je dejala županja.

Večino denarja za kandidaturo že porabili
Nekatere je zbodla tudi poraba skoraj vsega za kandidaturo predvidenega denarja, od katerega je ostalo le še 30.000 evrov. Gajškova je povedala, da bodo o nadaljnjem sodelovanju z zunanjimi izvajalci razpravljali v naslednjih dneh, zagotovo pa pomoči v takšnem obsegu, kot je bil doslej, ne bodo več potrebovali.

Kot je povedal predsednik omenjenega odbora Milan Klemenc, ki prihaja iz Liste za Ptuj nekdanjega župana Mirana Senčarja, je preglasovanje pričakoval. Po njegovih besedah sicer ni bil namen predloga rušenje projekta EPK in nasprotovanja kulturi, ampak da bi si enkrat natočili čistega vina in bi vedeli, česa so sposobni.

"Verjamem, da imamo tako pluse kot minuse, tisti, ki bodo tehtali med kandidati, pa bodo zagotovo odločili pravilno," je prepričana županja Nuška Gajšek. Foto: BoBo

"Razmišljati je namreč treba tudi o tem, kako ljudem omogočiti normalno življenje, a tega današnje glasovanje ni pokazalo. Skrbi me, kaj bo čez dve leti, ko bodo spet volitve. Vsi bodo polni besed o gradnji infrastrukture, zdaj pa se je izkazalo, da vsi ne razmišljajo tako," je povedal Klemenc. Dodal je, da mesto nima skoraj šest milijonov evrov za izvedbo projekta, iz Bruslja lahko pričakujejo le okoli 1,6 milijona evrov, državnih deset milijonov evrov pa je še vedno v zraku.

Ptuj je bil del EPK-ja že leta 2012
Neenotnost in pomisleki na Ptuju bi lahko imeli vpliv tudi na možnosti mesta, da postane EPK 2025, česar se zaveda tudi ptujska županja. Kot pravi, bo tistim, ki odločajo o kandidaturah, zagotovo predstavljena tudi njihova današnja razprava, ki je pokazala tudi nekatere morebitne pomanjkljivosti kandidature.

"Verjamem, da imamo tako pluse kot minuse, tisti, ki bodo tehtali med kandidati, pa bodo zagotovo odločili pravilno," je dejala Gajškova.