V prihodnjih dneh se bodo filozofi, teologi in interdisciplinarni raziskovalci iz različnih držav pogovarjali na temo Nova oikonomija odnosov: Bližnjik in eksistencialni preobrat.

Simpozij je odprl predsednik organizacijskega odbora simpozija Primož Repar, sledili pa so še nagovori rektorja ljubljanske Univerze Stanislava Pejovnika, generalnega direktorja Cankarjevega doma Dimitrija Rotovnika ter Romana Kralika.

Uvodnim nagovorom je sledila projekcija filma Malcoma Muggeridgea o Kierkegaardu, odprli so tudi razstavo mehiškega slikarja Humberta Ortege, Soren Landkildehaus pa je podal uvodno predavanje. Nato so v Mestni hiši odprli še razstavo plakatov Globalni Danec o Kierkegaardovem življenju in delu.

Za konkretno etiko 3. tisočletja
Organizatorji simpozija, na katerem bo sodelovalo 54 povabljencev, verjamejo, da lahko Vzhodna Evropa prek Kierkegaarda preučuje in odpira nove filozofske vidike in začenja premišljevati konkretno etiko.

Upornik Heglu in Kantu
Rotovnik je ob predstavitvi sodelovanja izrazil prepricanje, da bo simpozij vsestransko odmeril aktualnost Kierkegaardove misli za današnji čas: "Kierkegaard je bil namrec tisti upornik Heglu in Kantu, ki se je opredelil za prvenstvo posameznika v odnosu na drugost Boga. Eksistenca mu ni pomenila zgolj biti tu, pac pa je zagovarjal strastno življenje, izbor lastne eksistence in zavezanost določenemu načinu življenja."

Dogajanje se seli v Škocjan
Delovni del simpozija, ki bo potekal do 19. junija v Ljubljani in Škocjanu, bo ponudil filozofske delavnice, predavanja, diskusije, okrogle mize, predstavitve udeležencev ter večerne kulturne dogodke, kot so branja Kierkegaardove misli. V Cankarjevem domu bo organizirana osrednja okrogla miza na temo letošnjega simpozija.

V sklopu simpozija bo na ogled tudi projekcija filma filozofskega predavanja Jeana Luca Mariona z naslovom Nemogočost nemogočega: Bog.

Simpozij, ki se bo po uvodu v Cankarjevem domu preselil v kraško vasico Škocjan, se bo v zadnjih treh dneh znova vrnil v prestolnico, kjer bo potekala mednarodna filozofska konferenca.

Kierkegaard je bil oster kritik heglovskega racionalizma in abstraktne misli, v središče svoje misli pa je postavil obstoj kot negotovo in celo "paradoksalno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij". Poleg tega je kritiziral institucionalizirano krščanstvo in uradno Cerkev ter razvil svojo solipsistično religijo. Med njegova pomembnejša dela sodijo Ali - ali: fragment življenja (1843), Pojem tesnobe (1844), Razprave o krščanstvu (1848) ter Vaja v krščanstvu (1850). Rodil se je 5. maja 1813 rodil v Köbenhavnu, kjer je pozneje tudi študiral teologijo in filozofijo, umrl pa 11. novembra leta 1855.