Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, filozofija predstavlja neizčrpen vir novih idej in podlago za razumevanje sodobnih, hitro spreminjajočih se družb.
Letos v Sloveniji svetovni dan filozofije pripravljata Nacionalna komisija za Unesco in Slovensko filozofsko društvo pod naslovom Novi humanizem: vizija ali iluzija?. Letošnja tema je povezana s premislekom o delovanju Unesca.

"Kar so humanisti vseh dob in dežel izpostavili za mesta in države, moramo zdaj doseči po vsem svetu. Graditi moramo trajno univerzalno človeško skupnost, črpati iz temeljnih vrednot človeštva in predvsem iz virov uma. To so vložki tega novega humanizma, kjer mora Unesco igrati vodilno vlogo," je zapisala Bokova.
Ali je vizija Bokove nesporna, so se v sredo spraševali na okrogli mizi v Cankarjevem domu. Po besedah filozofa in podpredsednika slovenske Nacionalne komisije Unesca Darka Štrajna mora novi humanizem upoštevati svoj renesančni izvor in sodobne kritike univerzalizma, ki jih je med drugimi podal filozof in zgodovinar znanosti Michel Foucault sredi 60. let preteklega stoletja.
Po besedah predstojnika oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Valentina Kalana je današnji dan priložnost, da vsi ključni deli družbe, politike in ekonomije poiščejo čas za postanek pri temeljnih filozofskih besedilih, in ne le pri sporočilih moralistov in amaterskih teoretikov vrednot.
"Filozofsko refleksijo danes potrebujemo za orientacijo v svetu znanja, potrebujemo jo bolj kot potrebujemo novo znanje. Filozofija nas vabi k postanku. Kar počnemo tudi sicer, s filozofijo delamo lepše in bolj verificirano," je za STA povedal Kalan.