Skulptura bo po zagotovilih organizatorjev v parku ob Gradaščici stala več let, ob prihodnjih festivalih pa se ji bodo pridružile še nove trajne postavitve, ki bodo postopoma oblikovale Svetlobni park.

Svetlobna instalacija Drevesni delec Boštjana Drinovca je zasnovana kot velika geometrična kovinska skulptura, ki posnema obliko drevesa, kot monumentalna tehno-skulptura in svojevrstni simulaker rastlinskega sveta. Instalacija je opremljena z več mobilnimi elementi, ki se gibljejo v vetru, ter z umetno osvetljavo, ki bo v nočnem času razsvetljevala bližnjo okolico.

Ta kinetična drevesna skulptura bo do 3. julija tudi kulisa za gibljive videopodobe. Nanjo bodo projicirane animacije glasbenika, VJ-ja in multimedijskega ustvarjalca Gregorja Meseca.

Delo je najnovejši projekt kiparja, ki je do zdaj pripravil vrsto referenčnih postavitev, zaznamovanih s svojevrstno likovno poetiko. Izvirnost postavitve se ob zlitju organskih in geometričnih oblik kaže predvsem v združevanju in kombinaciji več medijev, kar se bo predstavilo v sugestivni in monumentalni umetniški intervenciji v javnem prostoru.

V Svetlobnem parku še avdiovizualni plesni dih in mitološke ženske
Ob današnjem odprtju tako postopoma nastajajočega Svetlobnega parka se bosta v parku ob Gradaščici zgodila še dva dogodka. Pod mostom čez Barjansko cesto bo plesalka in performerka Kaja Janjić v sodelovanju s festivalom Ukrep prvič izvedla avdiovizualni gibalni performans Cianoza, v katerem v ospredje postavlja dih, ob glasbi Nuše Ofentavšek pa bo na ogled tudi projekcija fotografske serije Tomaža Črneja Doneski k slovanski mitologiji.
Črnej ženske like, posnete v maniri ženskih aktov iz sredine prejšnjega stoletja, projicira na drevesne krošnje. Anonimne sodobnice na drevesih delujejo kot boginje, vile, rusalke, rojenice in druga mitološka bitja, danes po večini pozabljena, nekoč pa zaradi svoje človeškosti in zmotljivosti zelo popularna. Njihove podobe na drevesnih krošnjah vzbujajo povezave na pogansko izročilo, v katerem so tudi rastline igrale pomembno vlogo. Avtor tako v projekcijah izpostavlja tako princip ženske kot narave in njunih skrivnosti.

Letošnja deseta izdaja festivala Svetlobna gverila, ki se je začela 16. maja, sklenila pa se bo v soboto, je letos na temo narave ponudila na ogled številne umetniške intervencije, ki so tematizirale različne pomene narave za človeka v sodobni družbi. Festival, posvečen sodobni vizualni umetnosti, katere osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe, se je letos z ustaljenih lokacij selil še v mestne parke in Botanični vrt.