Stavbo iz sredine 19. stoletja so začeli rušiti v srednjem delu. Rušenje poteka ob nadzoru sodelavcev Zavoda za varstvo kulturne dediščin, ki morajo odstraniti še zadnje zaščitene elemente. Foto: Jure Čokl
Stavbo iz sredine 19. stoletja so začeli rušiti v srednjem delu. Rušenje poteka ob nadzoru sodelavcev Zavoda za varstvo kulturne dediščin, ki morajo odstraniti še zadnje zaščitene elemente. Foto: Jure Čokl
Kolizej
Očitno je 10. avgust datum, ki se bo v zgodovino zapisal kot dan, ko je padel ljubljanski Kolizej. Foto: MMC RTV SLO
Kolizej, rušenje
Rušenju bosta sledili sortiranje in odvažanje odpadnega materiala, ki bo trajalo od dva do tri mesece. Foto: Andraž Kavčič
Padla prva stena Kolizeja

Kot so napovedali na Kranjski investicijski družbi, ki je lastnica stavbe, bo rušenje trajalo tri tedne. Temu bosta sledili sortiranje in odvažanje odpadnega materiala, ki bo trajalo od dva do tri mesece. Kot še obljubljajo, samo rušenje, razen hrupa, ki ga bodo povzročali stroji, ne bo moteče za promet in okolico Kolizeja. Gosposvetska cesta bo pri tem ostala v celoti odprta, pojasnjuje vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri Kranjski investicijski družbi Saša Mrak.


Stavbi, ki jo je slovenska sekcija Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja opisala kot edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem, odbijajo zadnje minute.
Sodelavci ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine bodo, potem ko so pretekli teden odstranili spomeniško zaščitene elemente stavbe, ki bodo pozneje hranjeni v Mestnem muzeju Ljubljana, nadzorovali rušenje in odstranil še zadnji del zaščitenih elementov.
Zadnji pozivi k ohranitvi stavbe neuspešni
Za ohranitev te sicer spomeniško zaščitene stavbe si je v preteklih letih prizadeval tako del arhitekturne kot spomeniškovarstvene stroke, zadnje pritožbe pa je pretekli teden poslalo še Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, vendar odgovora od začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša ni dobilo. Za ohranitev Kolizeja se je zavzemala tudi civilna iniciativa, njena prizadevanja sta podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija ICOMOS. Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej podpisala leta 2009.
Prostorski načrt pripravljen šele marca prihodnje leto
Ljubljanska upravna enota je Kranjski investicijski družbi gradbeno dovoljenje za rušitev sicer izdala že 22. aprila letos, a je nanj prišlo več pritožb. Vendar rušenje Kolizeja lastnici Kranjski investicijski družbi še ne zagotavlja začetka gradnje, saj bo na gradbeno dovoljenje za novi Kolizej morala še počakati. Zanj namreč še ne morejo zaprositi, saj mora ljubljanski mestni svet najprej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za to območje. Mestna občina je sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta, omenjeni akt pa predvideva, da bo predlog podrobnega prostorskega načrta predvidoma pripravljen šele marca prihodnje leto.
Kompleks, ki naj bi nadomestil Kolizej
Kaj bo stalo na mestu stavbe, je znano že od konca natečaja leta 2004. Zmagovalni načrt nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten pa je javnost lahko spoznala na poznejši razstavi v Mestni hiši tri leta pozneje.
Postaviti nameravajo večfunkcionalni stavbni kompleks Musica, ki bo ponujal koncertno in operno dvorano s 1.675 sedeži za koncertne namene in 1.565 sedeži za operne namene, poslovne prostore, podzemno garažo, hotelske prostore in podzemno garaža. Kot je zapisano na spletni strani družbe, predvidevajo začetek del prihodnje leto.



Padla prva stena Kolizeja