S Pritzkerjevo nagrado ovenčana arhitektka se je podpisala pod načrt za nov stadion v Tokiu, ki ga gradijo za olimpijske igre, ki jih bo to japonsko mesto gostilo leta 2020. Gradnja bi morala prvotno stati 967 milijonov evrov, a po podatkih ministra za olimpijske igre Hakubuna Šimomore se utegne znesek gradnje povišati na vrtoglavih 2,2 milijarde evrov, zato utegne japonska vlada odstopiti od gradnje. Novi stadion naj bi imel namesto 54.000 mest, kolikor jih ima zdajšnji, ki je gostil olimpijske igre leta 1964, prostora za 80.000 gledalcev. Stadion naj bi dokončali do leta 2019, ko naj bi gostil svetovno prvenstvo v ragbiju, poroča Independent.

Do Hadidinih načrtov za stadion so kritični tudi nekateri arhitekti. Fumihiko Maki je prepričan, da je stadion prevelik in se ne bo lepo "umestil" v okolico, hkrati pa naj bi njegova gradnja terjala podrtje večjega števila dreves.

To ni prvo srečanje Hadidove s športnimi objekti, saj se je podpisala tudi pod načrte za center za vodni šport, ki so ga v Londonu zgradili pred lanskimi olimpijskimi igrami. Tudi tam so štrene mešale številke. Zaradi sprememb pri načrtu Hadidove se je cena projekta na koncu več kot podvojila na skupno 316 milijonov evrov, čeprav so organizatorji zaradi zmanjšanja kapacitete pričakovali cenejšo gradnjo.

Paša za oči v Bakuju
Med njene najodmevnejše projekte spada tudi center Hejdarja Alijeva v Bakuju v Azerbajdžanu, ki je s svojo impozantno zunanjostjo postal ena izmed glavnih znamenitosti azerbajdžanske prestolnice. Center, v katerem se na 15,93 hektarja razprostirajo knjižnica, muzej, konferenčni center in manjše galerije, so začeli graditi leta 2006, dokončali pa so ga lani. Zunanjost centra nima niti ene ravne linije, samo za gradnjo železne konstrukcije za streho pa so porabili kar 90 kilometrov železa.

Iz Iraka v London in naprej
Zaha Hadid se je rodila leta 1950 v Bagdadu v bogati družini. Na ameriški univerzi v Bejrutu je študirala matematiko, potem pa se je odpravila v London na študij arhitekture. Po koncu študija je najprej sodelovala s svojima nekdanjima profesorjema Remom Koolhaasom in Elio Zenghelisom, potem pa kmalu odprla lasten arhitekturni biro. Kot prva ženska in muslimanka je leta 2004 prejela prestižno Pritzkerjevo nagrado, leta 2010 in 2011 pa Stirlingovo nagrado.

Čedalje daljši niz uspešnih projektov
Med njena dela med drugim sodijo Rosenthalov center za sodobno umetnost v Cincinnatiju v Ohiu (ZDA), operna hiša Guangzhou na Kitajskem, Bridge Pavilion v Zaragozi v Španiji, akademija Evelyn Grace v Brixtonu v Veliki Britaniji in stavba BMW-ja v Leipzigu. Kot gostujoča predavateljica je predavala že na številnih najbolj priznanih univerzah po vsem svetu.

Z iraško vlado se je lani dogovorila, da bo pripravila načrte za stavbo iraške centralne banke, kar bo njen prvi projekt v domovini. Trenutno dela pri projektih v Savdski Arabiji, Italiji, Južni Koreji, v ZDA in na Kitajskem. Njen futuristični kompleks Galaxy Soho, 330 tisoč kvadratnih metrov velik pisarniško-razvedrilni kompleks v srcu Pekinga, ki je nedavno dobil priznanje Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA), je naletel na ostro nasprotovanje kitajskih varuhov kulturne dediščine, ki so Hadidovo obtožili "uničevanja" starega mestnega jedra Pekinga.