Vse skupaj naj bi bila le prevara, trdi švicarski umetnostni zgodovinar Henri Stierlin. Njen elegantno, ponosen obraz na labodjem vratu, ki je v starem Egiptu (in verjetno ne samo tam) poosebljal lepoto in milino, naj bi se skrivnostno smehljal že 3.400 let. Vsaj tako so verjeli vse do zdaj. Kot kaže pa je umetnina, razstavljena v Berlinskem muzeju, nastala pred manj kot 100 leti.

Stierlin trdi, da je bil polmetrski doprsni kipec, ki naj bi bil na letošnjem odprtju prenovljenega Neues Museum (Novega muzeja) glavna znamenitost, narejen po naročilu nemškega arheologa Ludwiga Borchardta, naredil pa naj bi ga neznani kipar Gerardt Marks. Vse do zdaj se je verjelo, da je slovito podobo Nefretete leta 1912 Borchardt odkril pri Tell el Amarni, nekdanji prestolnici kraljičinega moža, faraona Ehnatona.

Vse samo zaradi prinčevega občudovanja?
Polmetrski kipec iz apnenca, ki naj bi ga našli med raziskovanjem grobnice kraljevega kiparja Tutmoza, je prevlečen z več plastmi mavca. Raziskovalci so ga pod rentgenom prvič preučili leta 1992, a tehnologija je od takrat napredovala in ob vnovični preiskavi se je izkazalo, da ima "notranji obraz" (pod štukaturo) manj izrazite ličnice, izboklino na nosnem grebenu, gube okrog ust in po licih ter manj izrazite oči. Raziskave so sicer potrdile večtisočletno starost 'Mone Lize starega sveta', vendar Stierlin trdi, da je mogoče določiti le starost barvil, s katerimi je pobarvan kip, medtem ko je starost apnenca nemogoče določiti.

V delu Doprsje Nefretete - prevara egiptologije? (Le Buste de Nefertiti – une Imposture de l'Egyptologie?) Stirelin trdi, da je bil kip narejen zgolj zato, da bi preverili antične pigmente, vendar ga je po spletu naključij videl pruski princ Johann Georg, ki je bil popolnoma očaran nad lepoto upodobljene Nefretete. In kot pravi avtor revolucionarne teorije, Borchardt ni imel srca očrniti gosta oziroma ga ni želel popravljati.

Podpora zgodovinarjev
Stierlin je svoje mnenje še enkrat, tokrat s podporo zgodovinarja Edrogana Ercivana, potrdil v knjigi Pogrešani člen arheologije (Missing Link in Archaeology), kjer celo pravi, da je doprsni kip nastal po podobi Borchardtove žene.

Prav tako so potrdili Stierlinove domneve nekateri drugi zgodovinarji, ki v določenih dejstvih prepoznavajo nepravilnosti. Tako v prid nove teorije govori to, da ima doprsje zgolj eno oko, drugega pa naj ne bi dodali zaradi avtentičnosti - v starem Egiptu so verjeli, da upodobitev obeh očes deluje napadalno in žaljivo. Postavitev doprsja (predvsem Nefretetine rame) je vertikalna/navpična, kar je značilno za slog art nouveau iz začetka 20. stoletja, ne pa za umetnine starega Egipta, za katere je tipična horizontalna orientacija. O tej napaki v času domnevnega odkritja seveda ni bilo govora.

Dolgih enajst let
Poleg tega je bilo tudi prvo poročilo o najdbi napisano šele enajst let po odkritju, Borchardt pa je imel kip vseh teh enajst let shranjen v lastni dnevni sobi, kar je bilo tudi za tiste čase nenavadno. Nemški arheolog je namreč leta 1912 egiptovskim oblastem predložil potrebne fotografije, ki pa so bile, kot so pozneje trdili, slabe kakovosti, obenem pa je oblastem zatrdil, da je najdba popolnoma nepomembna plastika iz mavca. Kip je odnesel domov, Egipt pa se še danes trudi, da bi ga pridobil nazaj.

Egiptovske oblasti so leta 2005 začele kampanjo za vrnitev največjih zakladov egipčanske kulture. In resnično - Vrhovni svet za umetnine starodavnega Egipta je pod vodstvom Zahija Havasa dosegel, da so se domov vrnile številne v preteklosti odnešene dragocenosti.Precej ironično pa bi bilo, če bi se resnično izkazalo, da je ena izmed 'največjih egiptovskih želja' le velika prevara.

Lejla Švabić