"Kot so Poljaki po drugi svetovni vojni znova zgradili porušeno Varšavo, bi bilo treba lastniku naložiti ponovno izgradnjo Kolizeja. Da se poruši tako dragocen umetnostnozgodovinski spomenik, se dogaja samo v vojnah."

Kot smo poročali že včeraj, je Jože Anderlič po devetih letih odstopil od gradnje novega Kolizeja. Za takšno odločitev je po njegovih besedah kriv Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z generalno direktorico Jelko Pirkovič na čelu. Na ZVKDS-ju zatrjujejo, da sta zavod oziroma Pirkovičeva kot njegova predstojnica projektu nasprotovala iz objektivnih razlogov.

Kot so pojasnili na ZVKDS-ju, projekt ni bil v skladu z obstoječimi akti varovanja za to območje, poleg tega je bila stroka mnenja, da bi bilo bolje zgradbo, dokler še ni bila porušena, obnoviti skladno s konservatorskimi smernicami. Komisijo za pripravo konservatorskega načrta je imenovalo takratno ministrstvo za kulturo, ZVKDS pa je imel v njej le eno članico, generalno konservatorko Danielo Tomšič. Jelka Pirkovič ni bila članica te komisije.

"Investitor zagovarja svoj projekt, ZVKDS pa mora zagovarjati interese varstva, torej javni interes. Včasih je te interese težko uskladiti, posebej v primerih, kadar investitor kupi kulturni spomenik z namenom, da sprosti zemljišče za novo gradnjo," so še zapisali na ZVKDS-ju.

Ker so šele pred manj kot tednom dni izvedeli za zaključno poročilo komisije za spremljanje izdelave konservatorskega načrta za prenovo območja OPPN Kolizej, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za kulturo, še ne vedo, kaj bodo z zemljiščem in kako naprej, je pojasnila vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri Kranjski investicijski družbi (KID) Saša Mrak.

Komisija je namreč novogradnjo omejila do višine 30 metrov, čeprav ima že predvidena koncertno-operna dvorana streho na višini 38 metrov.

Civilna iniciativa za ohranitev Kolizeja pa dobro leto po rušenju starega Kolizeja ugotavlja, da je bilo "porušenje tega nacionalnega kulturnega in arhitekturnega spomenika dejanje kulturnega barbarstva, ki težko najde primero drugje kot pri afganistanskih talibanih, ki so marca 2001 razstrelili dva spomenika ogromnega stoječega Bude iz Bamijana, zgrajena v letih 507 in 554."

Starost sama po sebi stavbe ne reši
Kolizej je bil umetnostni in arhitekturni spomenik neprecenljive vrednosti iz Prešernovega časa, sramota slovenske zakonodaje je, da še ne prepoveduje rušenja več kot 100 let ohranjenih umetnostnozgodovinskih stavb, so zapisali v sporočilu za javnost.

Nedavno odločitev strokovne komisije na pristojnem ministrstvu glede omejitev gabaritov in faktorjev izrabe zemljišča Kolizeja v civilni iniciativi vidijo kot "prvo lučko v tunelu korumpirane kulturne in umetnostnozgodovinske politike". Višina gradnje po njihovem prepričanju ne bi smela biti višja, kot je bil Kolizej, in "kot so Poljaki po drugi svetovni vojni ponovno zgradili porušeno Varšavo, bi bilo treba lastniku naložiti ponovno izgradnjo Kolizeja," so še zapisali.

KID je poslopje starega Kolizeja kupil leta 2003 in leta 2004 razpisal mednarodni arhitekturni natečaj za nov projekt. Izbran je bil projekt arhitektov biroja Neuetlings Riedijk Architects v Rotterdamu.

Na arhitekturnem natečaju izbrani projekt Musica Tivoli je poleg koncertno-operne dvorane v velikosti 20.600 kvadratnih metrov s 1.675 sedeži v koncertni obliki oziroma 1.565 v operni različici predvideval še luksuzni Grand opera hotel s 160 sobami, 12.777 kvadratnih metrov stanovanjsko-poslovnih površin ter 468 podzemnih parkirnih prostorov.