Agencijama so se po sprejetju Zakona za uravnoteženju javnih financ in Rebalansa proračuna za leto 2012 sredstva namreč zelo skrčila: Slovenskemu filmskemu centru (SFC) naj bi se v letošnjem letu zmanjšala za 320 tisoč evrov, proračun Javne agencije za knjigo (JAK) pa se je glede na leto 2011 znižal za 26 odstotkov.

Ogrožena predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu
Agenciji bosta, kot je komisija s predsednikom dr. Zoltanom Janom zapisala v poročilu, sicer vsaj formalno obstali, vendar bo finančno krčenje vplivalo na zmanjšanje zaposlenih in s tem ogrozilo kakovost izvajanja zakonsko predpisanih nalog. Tudi Nacionalni svet za kulturo nasprotuje temu, da bi morali agenciji sami pridobivati sredstva za svoje delovanje iz neproračunskih virov.

Sredstva za SFC so se v zadnjih letih zmanjšala za 45 odstotkov, zato bo filmski center težko izvedel že načrtovane projekte, saj sredstva za kadre in stroške zadostujejo le za tri zaposlene. V poročilu je komisija zapisala, da je odnos države do slovenskega filma nevzdržen, saj mu država tudi prek zmanjšanja proračunskih sredstev ne priznava njegove vrednosti v BDP-ju.

Zmanjšanje finančnih sredstev za Javno agencijo za knjigo in kadrovska omejitev števila na tri zaposlene naj bi, kot piše v poročilu, pomenila ogrozitev izvedbe in spremljanja izvajanja več kot 20 razpisov in različnih projektov slovenske knjižne promocije na mednarodnih trgih. Med drugim je ogrožena predstavitev Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, agencija je bila že prisiljena odpovedati seminar za prevajalce slovenskih knjižnih del v tuje jezike, zastala je izvedba projekta digitalnega portala znanstvenega tiska.

Ministrstvo naj vzpostavi trajni dialog
Komisija ministrstvu priporoča, da v sodelovanju z obema agencijama oziroma z njunima vodstvoma vzpostavi trajni dialog, usmerjen k iskanju rešitev, ki bi omogočile izvedbo zastavljenih načrtov in projektov. Nepremišljen finančni in organizacijski poseg lahko na dolgi rok prizadene občutljivo področje nacionalnega leposlovja in znanstvene publicistike ter filmske umetnosti, razvrednoti dosedanje dosežke na prizadetih področjih in slovenski knjigi, znanstvenemu tisku in filmski produkciji destabilizira že vpeljan in ovrednoten položaj v mednarodnem okolju.

Komisija je prepričana, da mora država trajno skrbeti za lasten leposlovni, znanstveno-publicistični in filmski potencial, neodvisno od aktualnih političnih in ekonomskih okoliščin.

Težko je pričakovati, da bo pomagalo založništvo
Komisija je tudi zapisala, da pozna stališče pristojnega ministrstva, da bi morebitno prenehanje delovanja obeh agencij in prenos nalog nazaj na pristojno ministrstvo, kjer bi lahko isto delo opravljalo manj zaposlenih, pocenilo opravljanje nalog, ki jih opravljata agenciji, in da bi s takšno odločitvijo omogočili večji delež sredstev za programe na obeh področjih. Komisija je zato opozorila, da takšno stališče popolnoma prezre dejstvo, da morata agenciji samostojno opravljati tudi naloge in postopke, ki bi jih v okviru ministrstva opravljali zaposleni, ki na videz niso neposredno povezani z delom na tem področju (priprava gradiv za strokovne komisije, vložišče, tajniška dela, finančno-računovodska in pravna služba, informatiki itd.); enako velja za stroške prostorov in druge materialne stroške.

Komisija je zato prepričana, da je treba storiti vse, da bosta agenciji lahko uspešno delovali tudi v prihodnje. Pogoja za to sta, da sta agenciji kadrovsko ustrezno zasedeni in da se jima ob optimalni kadrovski zasedbi ni treba dodatno angažirati za svoj obstoj. Težko je namreč pričakovati, da bo kdor koli pripravljen prispevati znatna sredstva v ta namen, še najmanj založništvo, ki je v večini primerov samo na robu preživetja - zlasti tisti del založništva, ki goji programe, katerih obstoj in preživetje sta odvisna od subvencij agencije.