"Če imaš tak spomenik, je težje pozabiti. S takim spomenikom se bojujemo proti tišini, brezbrižnosti, zatiranju in sovraštvu." Foto: Spletna stran projekta/Nick Furbo
Jaz sem kraljica Mary
Razkritje skulpture je sklenilo komemoracijo stoletnice prodaje treh otokov, ki so 3. marca 1917 iz danske prišli v ameriško last. Foto: Spletna stran projekta/Nick Furbo

Če imaš tak spomenik, je težje pozabiti. S takim spomenikom se bojujemo proti tišini, brezbrižnosti, zatiranju in sovraštvu.

Henrik Holm, Narodna galerija
Sedeči položaj portretiranke je referenca na fotografijo ustanovitelja stranke Črni panterji Hueya P. Newtona iz leta 1967. Foto: Spletna stran La Vaughn Belle
Kip je nastal kot sad sodelovanja danske umetnice Jeannette Ehlers in la Vaughn Belle, ki prihaja z Deviških otokov. To je prva javna skulptura, ki tematizira dansko vlogo v kolonializmu na Karibih in upor proti njihovi vladi. Foto: Spletna stran La Vaughn Belle

Kip Mary Thomas je visok sedem metrov: bosa, a kraljevsko dostojanstvena ženska zravnano sedi na stolu; v eni roki ima baklo, v drugi orodje, ki so ga uporabljali za sekanje sladkornega trsa. To je prvi danski spomenik temnopolte ženske v zgodovini.

Mary Thomas je bila ena izmed treh žensk ("kraljic") na čelu vstaje leta 1878, ki se je je prijel vzdevek Ogenj (ang. Fireburn). V največjem delavskem uporu v danski kolonialni zgodovini je zgorelo petdeset plantaž in večina mesta Frederiksted na otoku Saint Croix.

"Pri tem projektu gre za preizpraševanje in spreminjanje danskega kolektivnega spomina," je v izjavi za javnost podčrtala La Vaughn Belle, ena od dveh avtoric novega kipa. Razkritje skulpture je sklenilo komemoracijo stoletnice prodaje treh otokov, ki so 3. marca 1917 iz danske prišli v ameriško last. Prodajna cena je bila 25 milijonov dolarjev.

Čeprav je Danska čezoceansko trgovino s sužnji odpravila že leta 1792, pa se še dolgo po tem datumom niso pretirano ukvarjali z nadziranjem kršitev te prepovedi. Zakon so v resnici začeli izvajati šele 11 let pozneje, suženjstvo pa je bilo zakonito vse do leta 1848. Danci so si želeli pred ukinitvijo čezoceanskih suženjskih poti "napolniti zaloge" in zagotoviti, da bodo imeli v kolonijah dovolj delovne sile za oskrbovanje plantaž, je za New York Times pojasnil Niels Brimnes, strokovnjak za kolonializem z univerze v Aarhusu.

Tri desetletja po uradni odpravi suženjstva na ozemlju, ki danes nosi ime Deviški otoki, so bile življenjske razmere nekdanjih sužnjev še vedno mizerne. Najrazličnejše krivice in zlorabe so bile povod za upor na St. Croixu.
Mary kraljuje le lučaj od svoje nekdanje celice
Mary Thomas so zaradi njene vloge pri vstaji postavili pred sodišče in jo nato čez Atlantik prepeljali v ženski zapor v Københavnu. Kip njenega obličja, ki je naslovljen Jaz sem kraljica Mary, so postavili le dober kilometer stran od kraja, kjer je bila zaprta - pred poslopje nekdanjega skladišča za sladkor in rum s Karibov.

Edini drugi spomenik kolonij in njihovih prebivalcev na Danskem je generična skulptura z Grenlandije.

Z La Vaughn Belle je pri kipu kraljice Mary sodelovala danska umetnica Jeannette Ehlers. "98 odstotkov kipov na Danskem predstavlja bele moške," ugotavlja.

Simbolika različnih elementov kipa
Bakla in poljsko orodje v portretirankinih rokah simbolizirata taktike upora koloniziranih narodov. Njena sedeča drža je "referenca na ikonično fotografijo ustanovitelja stranke Črni panterji Hueya P. Newtona iz leta 1967". V podstavek, na katerem vse skupaj stoji, so vdelane korale, "ki so jih afriški sužnji kopali z morskega dna" in so jih zdaj dobili iz temeljev zgodovinskih hiš na St. Croixu.

"Če imaš tak spomenik, je težje pozabiti. S takim spomenikom se bojujemo proti tišini, brezbrižnosti, zatiranju in sovraštvu," je ob razkritju kipa komentiral Henrik Holm, glavni kurator danske Narodne galerije umetnosti. "Kaj takega ni še nikoli stalo na danskih tleh. Zdaj imamo končno spomenik, ki načenja vprašanje preteklosti. A je obenem tudi umetnina za prihodnost."

"Nismo bili tako grozni kot drugi kolonialisti"?
Danci, ki negujejo samopodobo progresivnega, demokratičnega naroda (ropanja Vikingov po Veliki Britaniji in Irski so praviloma romantizirana), se nikoli niso kolektivno spoprijeli z najtemnejšim poglavjem svoje zgodovine: s tisoči Afričanov, ki so jih strpali na svoje ladje in jih v karibskih deželah uporabljali za prisilno delo. "Danska kot nekdanja kolonialna sila se rada drži uradne zgodbe, da "nismo bili tako grozni kot drugi," ugotavlja profesor Brimnes. "Ampak v resnici smo bili čisto enako grozni. Težko bi govoril o kaki podvrsti humanega danskega kolonializma."

Premier Lars Lokke Rasmussen je lani javno izrazil obžalovanje zaradi danske kolonialne preteklosti, ni pa se zanjo uradno opravičil.

Če imaš tak spomenik, je težje pozabiti. S takim spomenikom se bojujemo proti tišini, brezbrižnosti, zatiranju in sovraštvu.

Henrik Holm, Narodna galerija