Krečič je svoje mnenje podal že na novinarski konferenci v sredo, a je ministrstvo za kulturo njegovo mnenje zavrnilo, ravnatelj pa je v pojasnilu medijem svoje stališče še enkrat potrdil. Trditve ministrstva o tem, da se je temeljito posvetovalo z vodstvom javnega zavoda in da so pogovori o vlogi muzeja na nacionalni ravni potekali tudi z vodstvom muzeja, so neresnične in poskušajo zavesti javnost, je zapisal Krečič.

"Niti tako drobne pripombe, da naj bi se muzej ne imenoval MAO (Muzej za arhitekturo in oblikovanje), temveč da bi bilo primerneje MAOF (kratica naj bi vsebovala še fotografijo), ministrstvo ni upoštevalo. Ne vodstvo ne zaposleni niso bili ne seznanjeni niti vprašani za katero koli vsebinsko stvar, ki je zašla v dokumente, potrebne za ustanovitev muzeja. S temi smo bili seznanjeni šele v fazi, ko so bili dostopni na spletu, in nič prej," je zapisal Krečič.

Kaj s Plečnikovo zbirko?
Ravnatelj muzeja je spomnil, da je imelo vodstvo muzeja do ustanovitve z ministrstvom dva uradna stika. Na prvem srečanju, to je bilo marca, so bili vprašani, kakšno je njihovo stališče glede Plečnikove zbirke. Takrat so tudi zvedeli, je zapisal Krečič, da je zadeva s Plečnikovo hišo za muzej praktično izgubljena. Aprila je bilo vodstvo nato seznanjeno s tedaj zadnjo različico sporazuma med ministrstvom in mestom o prenosu ustanoviteljstva.

V pismu o nameri, podpisanem med ministrstvom za kulturo in ljubljansko občino 19. oktobra 2009 o prenosu ustanoviteljstva z občine na državo, sta bili izpuščeni Plečnikova hiša in zbirka. Na težavo je, kot je zapisal Krečič, opozoril že na decembrski seji Nacionalnega sveta za kulturo. Krečič je ministrico za kulturo Majdo Širco ob neki drugi priložnost tudi spomnil, da se je treba "nujno začeti pogovarjati o prihodnji vsebini in dejavnosti muzeja". "Obljubo v tem duhu je dala, vendar tega vse do sklepa Vlade RS o ustanovitvi novega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ni izpolnila," je zapisal Krečič.