Ko ga slišimo čutno igrati mandolino ali tamburico, težko dojamemo, da je Goran Garevski podpredsednik uprave in direktor tehničnega razvoja visokotehnološkega mednarodnega podjetja za zaščito in shranjevanje podatkov v oblaku HYCU. A pravi, da ima glasba kot zaporedje različnih frekvenc vedno neko formulo, strukturo in je vse povezano z neko matematiko.

V zadnjih 20 letih je Garevski vodil ali pomembno prispeval k številnim prebojnim projektom pri skladiščenju, virtualizaciji in upravljanju podatkov. Danes vodi ekipo 300 inženirjev, veliko potuje in sodeluje s spletnimi velikani, nedavno tudi z znamenitimi znanstveniki iz Švice. "Imeli smo zanimiv projekt s Cernom. Vsi vedo, da se tam odvija velik poskus, najti tisti božji delec. Generirajo ogromno podatkov in eden izmed problemov, s katerim so se spopadali, je bil, kako vse te podatke kontrolirati in zaščititi."

Svet kompjutera je bil usoden
Njegovo karierno pot je določila prva številka revije Svet kompjutera, ki jo je njegov stric kupil, prelistal in slučajno pustil pri Garevskih doma. "Odkar sem ga potem prebral 50–60-krat v naslednjih dveh treh dneh, je bilo jasno, to je bilo pri koncu osnovne šole, da bo informatika glavna motivacija in glavna smer v mojem življenju." Tako je pred tremi desetletji iz rodne Bitole prišel v Ljubljano na Fakulteto za računalništvo. Takrat je bila to edina fakulteta v regiji s kakovostnim študijem, zlasti umetno inteligenco. "V prvem letniku nas je bilo od približno 120 študentov, kar 20 Makedoncev. Vse sem poznal z republiških tekmovanj v matematiki in fiziki. Neverjetna generacija," se spominja.

Risanje in glasba
Poleg znanosti pa se v njem prepletata še dve strasti: risanje in glasba. Veliko in rad je risal. Na začetku je hotel biti arhitekt ali pa se vpisati na likovno akademijo. Svojemu sinu, ki ga ima skupaj s slovensko dramaturginjo, gledališko kritičarko Petro Pogorevc, je nekoč narisal pravi strip z njim v glavni vlogi. "Moj sin Jane se je na neki način zaljubil v Cestnega dirkača in eno vroče popoldne na Visu, ko še ni bilo za na plažo, sva se usedla in narisala strip. Tako je izpadlo nekaj simpatičnega, kar bo ostalo za spomin. En čas je bil glavni frajer v šoli."

Ethnusiasm
"Glasba je v Makedoniji tako rekoč del vsega, DNK in srečni smo, da imamo tako bogato folkloro, ki jo lahko negujemo," pravi Goran, ki je že v osnovni šoli v Bitoli igral v mandolinskem orkestru. Danes igra mandolino in tamburico v glasbeni skupini Ethnusiasm. "Ko sem prišel v Ljubljano, sem spoznal Ljubena Dimkaroskega, ki je zelo vplival na to, da sem nadaljeval igranje. Ethnusiasm je nastal po naključju. Enkrat sem vprašal Marto (Marta Kosturska, vokalistka, op. a.), ali potrebuje mandolino, in je rekla ja in to je bilo to." Glasbena skupina črpa iz zakladnice malo manj znanih makedonskih narodnih pesmi, ki jih potem predstavi v modernejših aranžmajih. Na ta način ohranja Makedonijo v srcu, tudi v Bitolo se redno vrača, a njegov pravi dom, kot pravi, sta po vseh teh letih postali Ljubljana in Slovenija.