Supermatistična kompozicija je bila razstavljena na večini razstav, posvečenih Maleviču, slikar pa jo je razstavil na svoji prvi razstavi zunaj Rusije leta 1927. Foto:
Supermatistična kompozicija je bila razstavljena na večini razstav, posvečenih Maleviču, slikar pa jo je razstavil na svoji prvi razstavi zunaj Rusije leta 1927. Foto:
Kazimir Malevič: Kmetje
Malevič se je rodil blizu Kijeva Severinu in Ludviki Malevič; bil je prvi izmed štirinajstih otrok, vendar jih je otroštvo preživelo le devet. Njegov oče je bil upravnik tovarne sladkorja, starši so izhajali iz Poljske in so bili katoliške vere. Foto: Reuters

Dražbena hiša Sotheby's v New Yorku se te dni pripravlja na tradicionalno jesensko dražbo, ki bo 3. novembra. Sicer so zaradi finančne krize pričakovanja dražilcev, kot sta Sotheby's in Chriestie's, posebno napeta, a kljub temu si pri prvi hiši obetajo, da bodo za eno ključnih del ruskega avantgardnega umetnika Kazimirja Maleviča (1878-1935) iztržili rekordnih 60 milijonov dolarjev oziroma 44 milijonov evrov.

Geometrična abstrakcija supermatizma
Gre za delo Supermatistična kompozicija, ki je nastala leta 1916, velja pa za eno izmed najboljših del moderne umetnosti, kar jih je bilo ponujenih na dražbi. Ruski umetnik Kazimir Malevič je eden izmed utemeljiteljev moderne umetnosti; iz izkušenj futurizma in konstruktivizma je razvil lastno smer, ki jo je poimenoval supermatizem. Njegova supermatistična dela so skrajno geometrično abstraktna, poleg tega pa se pogosto pojavljajo podobni motivi. Tudi naslovi del so si bolj pogosto podobni, kar pomeni, da veliko del iz supermatistične serije v naslovu nosi izraz supermatizem.

Nikdar razstavljena dela
Slika je eno izmed 70 del, ki jih je Malevič leta 1927 prinesel v Berlin, da bi jih tam razstavil. Umetnik je poleg oljnih slik v Berlin prinesel še risbe, skice in arhitekturne modele. Vendar je moral prinesena dela shraniti pri nemškem kolegu, arhitektu Hugu Häringu, ker so ga nenadoma poklicali nazaj v Sovjetsko zvezo, ki je do smrti osem let pozneje ni več smel zapustiti.

Leta 1956 je Häring 36 slik prodal muzeju Stedelijk v Amsterdamu, del umetnin je prišel v New York, za 18 slikami pa se je izgubila sled. Leta 1999 je lastninsko pravico do umetnin Malevičevim zakonitim dedičem priznal newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA) in jim vrnil umetnine ter izplačal odškodnino.

Pri vsem tem pa ostaja nejasno, koliko je bil Häring resnično upravičen do trajnega lastništva del, koliko pa se je do njih dokopal s posredovanjem Malevičevih prijateljev po nastopu nacistične strahovlade leta 1933. Po slikarjevi smrti leta 1935 je ostalo nerazrešljivo vprašanje o tem, kakšna je bila njegova dejanska želja v zvezi s temi slikami.

Dokaz Malevičevega mesta v umetnostni zgodovini
Kot so zapisali v sporočilu za javnost hiše Sotheby's, je umetnikove dediče to, da gre Suprematistična kompozicija v prodajo, razveselilo, poleg tega pa so še zapisali, da bo prodaja pokazala, da je imel tudi Kazimir Malevič svoje mesto v umetniškem panteonu 20. stoletja.