Matej Peljhan se je rodil leta 1967, otroštvo je preživljal v vasi Col nad Vipavsko dolino. Ko je bil star deset let, je pri igri doživel hudo nesrečo z eksplozivnim sredstvom, ostankom iz II. svetovne vojne, v kateri je dobil številne poškodbe, med drugim je izgubil desno roko in eno oko. Ob zdravljenju in rehabilitaciji je končal osnovno šolo v domačem kraju in nato srednjo naravoslovno-matematično šolo Jurija Vege v Idriji. Odločil se je za študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je končal leta 1992. Po diplomi in prvi zaposlitvi je naredil še specializacijo iz klinične psihologije, področja, ki ga pri delu z otroki s posebnimi potrebami opravlja še danes.

"Vse se da"
In tako je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku srečal Luko, 12-letnega dečka, ki je zbolel za mišično distrofijo, zaradi katere njegovo telo vse bolj slabi, tako da zmore le še malo gibov in moči. Že pri osnovnih življenjskih dejavnostih, kot so umivanje, oblačenje in hranjenje, ki jih človek običajno opravlja samoumevno in mimogrede, potrebuje stalno pomoč druge osebe. Z drobnimi, a precej nemočnimi gibi s prsti upravlja krmilo električnega vozička in drži flomaster, s katerim na majhne liste papirja zelo počasi, a zato toliko bolj vztrajno in natančno ustvarja risbe, iz katerih kar vrejo njegove zamisli in domišljija. Pred svojo usodo si ne zatiska oči, a se ji tudi ne predaja preveč. Noče niti pomilovanja niti usmiljenja, ampak ostaja pozitiven in osredotočen predvsem na tisto, kar v življenju lahko počne. Dejavnostim, ki jih zaradi gibalno oviranega telesa ne more izkusiti, se zna približati duhovito, na tak ali drugačen način. Včasih tudi prek domišljije in virtualnih svetov, v katerih njegova ustvarjalnost dobi krila in se razbremeni vseh telesnih omejitev in spon.

Nekoč je v enem izmed pogovorov z Matejem izrazil željo, da bi sebe rad videl na fotografijah, na katerih hodi in počne razne vragolije. Na prvi pogled težko uresničljiva želja, sploh zato, ker montaža in Photoshop nista bila v prvem planu. A vse se da, le na stvari je treba pogledati z druge perspektive, je prepričan Peljhan. Luka, ki je tudi ljubiteljski raper (več o tem na dnu prispevka), to zna in nas postavlja pred izziv, ali znamo to storiti tudi sami. Kot je v pogovoru za MMC povedal fotograf, pa podob, na katerih Luka med drugim rolka in igra košarko, ne gre razumeti kot pobeg iz resničnega sveta, saj če pogledamo pobliže, dečka zadnja fotografija iz serije Mali princ spet popelje v svet, v kakršnem živi, k njegovim barvnim flomastrom, s katerimi ustvarja nove svetove.

Brez patetike
Zanimivo, Lukova zgodba, ki jo je v objektiv ujel Peljhan, je še prej kot domovino obkrožila svet. Fotografije so se pred dnevi znašle na strani PetaPixel. Kot pravi Peljhan, se je zgodila prava "eksplozija pozornosti" medijev - od Anglije prek ZDA pa do Južne Amerike, Avstralije, Azije. "Ljudi so se fotografije dotaknile, saj Lukova zgodba ni prikazana v patetični luči, ampak je lahkotna, nam vsem nastavlja zrcalo, da se vprašamo: ali znamo ceniti stvari, ki jih imamo? Ali znamo na težave v življenju pogledati z drugačnega zornega kota?" Dodaja, da je Luka po zaslugi zgodbe dobil vabila za počitnice na različnih koncih sveta, za avtorja pa je najpomembnejša vloga dokaza, da je umetnost univerzalno sredstvo izražanja, ki ga razumejo povsod, pa čeprav gre za ozko usmerjene fotografije.

Matej Peljhan se skupaj z Juretom Kravanjo ukvarja tudi s fototerapijo za hendikepirane. V okviru Zavoda za fotografsko terapijo prirejata delavnice in izobraževanja ter objavljata strokovne članke. Tam se lahko dekleta in fantje, kakršen je Luka, torej mladi z gibalnimi omejitvami, izražajo in so ustvarjalni. Pred časom je nastala tudi serija Handicap. Poleg drugih fotografij si jo lahko ogledate na spletni strani psihologa in fotografa, ki se kljub lastnemu hendikepu ne pusti omejevati objektivnim dejavnikom. Kot pravi, je njegova omejitev nebo. V življenju ga zanimajo različne dejavnosti, od športa do umetnosti. Med drugim se ukvarja s triatlonom in je tudi dvakrat opravil najtežjo enodnevno športno preizkušnjo na svetu – "Ironmana", v okviru katerega je treba preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči klasični maraton v dolžini 42,2 km. Z ženo in tremi otroki živi v Ljubljani.

Oglejte si serijo Mali princ, ki jo najdete tudi na spletni strani Mateja Peljhana. Kot opozarja avtor, je posebej pomemben vrstni red fotografij, saj pripovedujejo zgodbo o Lukovem skoku v domišljijski svet in nato spet nazaj v resničnost. Prilagamo še prispevek iz oddaje Infodrom, v kateri se je"Luks" predstavil v malce drugačni, raperski vlogi.