Njihovi sklepi merijo tudi črpanje sredstev za filmsko produkcijo v letu 2020.

Šesta seja NSK-ja je potekala 16. oktobra v Cankarjevem domu. Vodila jo je predsednica NSK-ja Uršula Cetinski, udeleženci pa so bili člani Jurij Krpan, Mitja Čander, Marko Vatovec, Iztok Kovač, Andrej Gaspar, minister za kulturo Vasko Simoniti in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc.

Sorodna novica Samostojni kulturni ustvarjalci v času epidemije: kako preživijo?

Minister Simoniti je uvodoma dosedanje ukrepe vlade med spopadanjem z razmerami, na katere vpliva covid-19, označil kot kar uspešne. Meni, da so je vsaj v prvem valu, kolikor je bilo mogoče, obvarovali državni obrat na vseh področjih in seveda tudi na področju kulture, piše v sporočilu za javnost ministrstva za kulturo.

Prizadeta prav vsa področja kulture, a v različni meri
Poročevalci za posamezna področja, ki so na seji sodelovali po Zoomu, so se najprej dotaknili sprememb, ki jih je covid-19 na področju kulture povzročil v Evropi in svetu. Ugotovili so, da so bila v Sloveniji prizadeta prav vsa področja kulture, a v različni meri.

Najmanj, čeprav zaradi izrazitega zmanjšanja lastnega prihodka tudi močno, so v Sloveniji prizadeti javni zavodi, ki jim je za preživetje v letu 2020 pomagalo neokrnjeno javno sofinciranje ministrstva za kulturo. Manj stabilni in v večjih težavah so samozaposleni in nevladne organizacije, četudi so bili uvedeni določeni ukrepi.

Potreba po krepitvi in vlaganju v digitalizacijo
Kot še piše v sporočilu za javnost, se je prav na vseh področjih kulture in umetnosti vzpostavila potreba po krepitvi in vlaganju v digitalizacijo in tehnološko opremljenost, ki bo kulturi v veliko oporo in pomoč tudi v naslednjem obdobju, predvsem v prihodnjih dveh letih, v katerih bodo posledice covida-19 še opazne.

Sorodna novica Minister Simoniti v Berlinu napovedal nacionalno platformo za e-kulturo

NSK je sprejel sklep, da se pri nadaljnjih ukrepih na področju knjige podpira predvsem digitalizacija področja. Dal je pobudo za ukrepe, ki spodbujajo digitalizacijo na področju glasbe. Hkrati podpira prizadevanja kulturne politike, ki bi – kadar epidemiološka slika po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in medicine dela to dopušča – tudi v času zaprtja glasbenih institucij omogočala ohranjanje kondicije glasbenih ustvarjalcev z vajami, snemanji, spletnim posredovanjem koncertov brez občinstva. Enako velja tudi za druge zvrsti uprizoritvenih umetnosti – dramsko in lutkovno gledališče, opero, ples.

NSK je podprl tudi prizadevanja, da se muzeji in galerije ne zapirajo, če epidemiološka slika to dopušča. Hkrati je dal pobudo, da se okrepi njihova tehnološka opremljenost. Člani sveta so sprejeli še pobudo, da vlada čim prej obravnava gradiva, ki jih je posredovalo ministrstvo za kulturo, in s tem omogoči črpanje sredstev za filmsko produkcijo v letu 2020.

Ženja Leiler predlagala progresivni medijski davek
Ženja Leiler, ki je poročala o slovenski medijski krajini, s poudarkom na kulturi, je orisala spremembe v slovenski medijski krajini od 80. let minulega stoletja do danes. Naštela je številne sistemske ukrepe in predlagala progresivni medijski davek, ki bi ga plačevali vsi – glede na višino dohodka, zbrana sredstva pa bi razdelili za storitve in dejavnosti RTV Slovenija, STA, slovensko kinematografijo, lokalne medije oziroma medije posebnega pomena, kulturne in druge deficitarne medijske vsebine, štipendije in pomoč splošno-informativnim medijem.

Minister Simoniti je napovedal še, da bodo na ministrstvu digitalizaciji v naslednjih letih namenili kar precej sredstev, pa tudi drugim zadevam, ki se tičejo predvsem možnosti pridobivanja sredstev iz EU skladov. Upa, da bo ministrstvo uspelo zadržati predvidena sredstva za leto 2021.

Ignacija Fridl Jarc je dodala, da trenutno potekajo intenzivna pogajanja in usklajevanja programov za kohezijska sredstva na dveh ravneh, tako za Sklad za okrevanje in odpornost kot na ravni Nove finančne perspektive 2021-2027.