Nacionalni svet za kulturo (NSK) je v ponedeljek razpravljal o kulturi med epidemijo in po njej ter o poti do oblikovanja novega nacionalnega programa za kulturo (NPK). Trenutni člani sveta so Uršula Cetinski (predsednica), Mitja Čander, Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Iztok Kovač, Jurij Krpan in Marko Vatovec.

Za državno subvencioniranje bonov
V poročilu so med drugim zapisali, da zaradi omenjenega položaja kulturnega in kreativnega sektorja podpirajo vsa prizadevanja in ukrepe po ohranjanju delovnih mest in programov v tem sektorju. Eden izmed predlogov je državno subvencioniranje bonov za obisk kulturnih prireditev ali za nakup knjig, revij, časopisov in nosilcev zvoka.

Člani sveta ugotavljajo tudi, da se je med epidemijo covida-19 razlika med kulturo in drugimi sektorji, denimo turizmom, pojavljala že na ravni poimenovanja. Kot so pojasnili, so krizni ukrepi pri kulturi poimenovani kot pomoč kulturi, pri nekaterih drugih panogah pa kot ohranjanje delovnih mest.

Minister: Škoda "morda celo ni tako velika, kot se marsikje poudarja"
Seje se je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki se je sicer z dvema predstavnikoma sveta prvič sešel že 20. aprila, ko zaradi epidemije covida-19 izvedba formalne seje še ni bila mogoča. Takrat sta predstavnika NSK-ja ministru predlagala pet ukrepov za področje javnih zavodov in sedem za področje nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi, piše v poročilu.

Minister je na tokratni seji dejal, da je bilo prvo obdobje njegovega ministrovanja pod vplivom težkih okoliščin, ko je zaradi zaščite zdravja oziroma protikoronskih ukrepov obstala vsa Slovenija, z njo pa tudi velik del slovenske kulture. Po njegovih besedah je bila na področju kulture povzročena škoda, ki pa po njegovem mnenju "morda celo ni tako velika, kot se marsikje poudarja". Simoniti je dodal, da si bo prizadeval, da bi bila v nadaljevanju škoda čim manjša, so njegove besede še povzeli v NSK-ju.

Viljem Leban: Konec leta bomo imeli v rokah vse papirje, da lahko začnemo graditi NUK 2
Za 43 milijonov evrov vredno prenovo ljubljanske Drame ni potrebno okoljevarstveno soglasje

Simoniti je člane sveta nadalje seznanil še z nekaterimi smernicami kulturne politike. Te zadevajo reševanje prostorske infrastrukture obeh arhivov – v Ljubljani in Mariboru, gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK 2) ter reševanje prostorske problematike ljubljanske Drame. Gledališka hiša potrebuje namreč nadomestno lokacijo, kjer bodo v času prenove zgradbe izvajali program. Slavnostno odprtje prenovljene zgradbe bi po načrtih morali dočakati jeseni 2025.

Pokroviteljstvo, donatorstvo, samozaposleni in kulturni evro
Minister je poudaril še, da je v pripravi zakon o vlaganjih v kulturo, v okviru katerega se bo reševalo tudi spodbujanje pokroviteljstva in donatorstva, ter zakon o samozaposlenih v kulturi. Simoniti si bo po lastnih besedah prizadeval tudi za realizacijo zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi oziroma t. i. zakon o kulturnem evru, kar zelo podpira tudi NSK. Poleg tega so člani sveta poudarili, da je kulturo treba čim učinkoviteje vključiti tudi v razvojne politike v prihodnji finančni perspektivi.

Profesor ekonomije Marko Jaklič je član posvetovalne skupine za pripravo vladnih kriznih ukrepov. Foto: BoBo
Profesor ekonomije Marko Jaklič je član posvetovalne skupine za pripravo vladnih kriznih ukrepov. Foto: BoBo

Ekonomist Jaklič: "Zategovanje pasu" trenutno ni pravi ukrep
Na povabilo NSK-ja se je seje udeležil tudi profesor ekonomije Marko Jaklič, sicer član posvetovalne skupine za pripravo vladnih kriznih ukrepov. Po njegovih besedah "zategovanje pasu" trenutno ni pravi ukrep za izhod iz krize oziroma za reševanje javnih financ, zato tovrstnih ukrepov ne priporoča za področje kulture. Opozoril je tudi na "delikatno desetletje, ki je pred nami, ko ne bo pomembno samo to, da investiramo, temveč da to počnemo preudarno".

Kot je poudaril, je po njegovem mnenju za prihodnost kulture pomembno intenzivnejše medresorsko sodelovanje in povezovanje sektorja z drugimi dejavnostmi, predvsem z gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. Kot še piše v poročilu NSK-ja, vidi Jaklič kulturo kot pomemben segment v razvoju slovenske družbe, in sicer tudi ob njenih ekonomskih učinkih. Na to med drugim opozarja pravkar objavljena Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji med letoma 2008 in 2017.