Nagrado za življenjsko delo je prejela Mira Strmčnik Gulič z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki se je uveljavila kot raziskovalka, konservatorka in pedagoginja. Priznanje društva so prejeli Jože Štukl za razstavo Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke ter Aleksandra Nestorovič in Janka Istenič za razstavo V dragulje vbrušene podobe sveta. Rimske geme v Sloveniji. Častno članstvo so podelili Vidi Pohar, zaslužno članstvo pa Petru Scherrerju.

Priznanje za raziskovanje, konservatorstvo in pedagoško delo
Miro Strmčnik Gulič je Slovensko arheološko društvo nagradilo za delo, ki je obsegalo začetek in oblikovanje arheološke spomeniškovarstvene dejavnosti na mariborskem območju, populariziranje stroke in uveljavljanje slovenske arheologije doma in v svetu z občasnimi razstavami in predstavitvami svojih raziskav doma in v tujini. Njeno delo je pomembno tudi zaradi uvajanja najnovejših izkopavalnih metod, ki so v pomoč pri organizaciji in izvedbi obsežnih arheoloških raziskav na trasah avtocest.

Nagrajenka je med drugim raziskovala staroslovanske grobove v Radvanju, vodila izkopavanje poznorimske višinske postojanke na Ančnikovem gradišču nad Jurišno vasjo, odkrivala sledove zgodnje slovanske poselitve južno od Maribora in raziskovala srednjeveško arhitekturo na Legnu in v Mariboru. Konservatorski del njenega poklica pa obsega predstavitev arheoloških spomenikov in situl, pri čemer se je odlikovala z domišljenim in strokovno inovativnim načinom ureditve zgodnjesrednjeveških arhitekturnih ostalin v cerkvi sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu.

Nagrada za diplomsko delo in "spremljevalne dejavnosti"
Nestorovičeva in Isteničeva sta si nagrado prislužili z diplomskim delom prve, ki ga je pospremila razstava v Narodnem muzeju Slovenije, dopolnjena s katalogoma v slovenskem in angleškem jeziku. Obiskovalci razstave so spoznavali rimske geme iz slovenskih javnih in zasebnih zbirk, ki jih je Nestorovičeva zbrala in ovrednotila. Njeno delo je pomembno tudi zaradi uspešnega večstranskega delovanja slovenske arheologije, ki združuje znanstvenoraziskovalno delo, restavriranje, dokumentiranje, muzeološko predstavitev in objavo.

Prva predstavitev v Škofji Loki
Štukl je na razstavi Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke javnosti prvič predstavil rezultate arheoloških raziskovanj na opuščenem gradu Zgornji stolp na Kranclju in na lokacijah Komun in Poljanska vrata v Škofji Loki. Postavitev v galeriji Loškega muzeja na Loškem gradu je vsebovala tudi panoje, na katerih so bila najdišča predstavljena z besedo in dokumentarnim gradivom, obiskovalci, ki jih je tema podrobneje zanimala, pa so lahko dobili tudi katalog s podrobno predstavitvijo vseh 259 eksponatov.

Čeprav daleč v zgodovini, ni pozabljen ...
Poharjeva si je častno članstvo prislužila z dolgoletnim pedagoškim delom, s številnimi paleontološkimi in arheološkimi raziskavami ter preučevanjem in mednarodnim promoviranjem slovenskega paleolitika. Njeno področje je bilo predvsem preučevanje jamskih sedimentov, arheoloških ostankov paleolitskih in mezolitskih kultur v Sloveniji ter paleontologija terciarnih in kvartarnih sesalcev z območja Slovenije, kar ji je omogočalo delo na katedri za kvartarologijo montanističnega oddelka FNT, ki se je pozneje združila s katedro za geologijo in paleontologijo.

Meja ni ovira za delo - in priznanje
Edini Neslovenec med nagrajenci je Peter Scherrer, ki so ga za zaslužnega člana v društvu imenovali zaradi sodelovanja pri mednarodnem projektu Noriško-panonska mesta in pri mednarodnih kolokvijih na temo noriško-panonske arheološke problematike. Scherrer se je izkazal predvsem pri pripravi treh publikacij Noriško-panonska mesta, ki so izšle v zbirki Situla Narodnega muzeja Slovenije, sicer pa je s Slovenijo in slovenskimi kolegi stike navezal že zgodaj in jih še okrepil po začetku skupnega projekta.