Marcel Duchamp (1887-1968) je s pisoarjem, ki ga je leta 1917 razstavil kot umetniško delo, dokončno prelomil s tradicionalno umetnostjo. Foto: Wikipedia
Marcel Duchamp (1887-1968) je s pisoarjem, ki ga je leta 1917 razstavil kot umetniško delo, dokončno prelomil s tradicionalno umetnostjo. Foto: Wikipedia

V muzeju Städel v Frankfurtu bodo tako enemu izmed moških stranišč spremenili namembnost, s čimer bo postal prostor udejstvovanja, vanj bodo lahko vstopale tudi ženske. Obiskovalci bodo lahko na stranišču izvajali najrazličnejše gibe in tudi sicer izrazili svoj jaz, to posneli, posnetke pa nato delili na družbenih omrežjih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Galerijsko straniščno geslo: Richard Mutt
V nedeljski akciji bodo med drugim sodelovali še berlinski muzej Hamburger Bahnhof, kölnski Muzej Ludwig, londonska galerija Tate Modern, pariški Center Pompidou, amsterdamski muzej Stedelijk, newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA) in Narodni muzej moderne umetnosti v Kjotu.

Sodelujoči muzeji bodo v nedeljo med 15. in 16. uro ponujali tudi prost vstop - obiskovalci bodo morali osebju ob vstopu le povedati geslo, ki se glasi Richard Mutt. Gre namreč za psevdonim, ki ga je uporabil Duchamp leta 1917, ko je pod naslovom Fontana razstavil vse od takrat svetovno slavni pisoar.

Od kubizma prek futurizma do dadaizma
Marcel Duchamp (1887-1968) je na začetku sicer slikal v kubističnem slogu, a je v njegovih slikah že mogoče zaslediti prvine futurizma. Leta 1913 pomeni njegovo slovo od klasične umetnosti in poskus preseganja okvira njenih estetskih vrednot z razumsko akcijo ter željo vključiti se v svet okoli sebe neposredno s svojimi stvaritvami.

Tako je svoj prvi objekt vrste ready-made, in sicer prednje kolo kolesa, pritrjeno na podstavek, ustvaril prav leta 1913. S tem provokativnim dejanjem je futuristom sporočil, da je njihov trud, v sliki predstaviti in slaviti gibanje, nesmiseln, kajti to je mogoče bolje in enostavneje napraviti tako, da v prostor pač postaviš pravi gibljivi predmet. Leta 1914 se je Duchamp preselil v New York in postal eden vodilnih predstavnikov dadaističnega gibanja, časopis New York Dada je ustanovil sedem let po selitvi čez lužo.