Tadej Bajd (1949), ki je bil od leta 2011 podpredsednik SAZU-ja, je profesor robotike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Redni član SAZU-ja je postal leta 2009. Foto: BoBo
Tadej Bajd (1949), ki je bil od leta 2011 podpredsednik SAZU-ja, je profesor robotike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Redni član SAZU-ja je postal leta 2009. Foto: BoBo

Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo. To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno.

Tadej Bajd
Akademija Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se prvič na skupščini zbrali 12. novembra leta  1938.
Tadej Bajd vidi vlogo akademije bolj kot v odzivanju na aktualne družbene razmere v predvidevanju in napovedovanju družbenih fenomenov. Foto: BoBo
SAZU
Prvič v 75-letni zgodovini SAZU-ja so se za predsednika akademije potegovali trije kandidati. Foto: BoBo
Tadej Bajd
Tadej Bajd je redni profesor za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, predava robotske predmete, raziskovalno pa obravnava gibanje pri človeku in stroju. Foto: SAZU
Nov predsednik SAZU-ja je Tadej Bajd

Kot je povedal po izvolitvi, je bila predhodnica SAZU-ja Academia operosorum, kar pomeni akademija delavnih. Prav delavnost Bajd pričakuje tudi od članov današnje akademije.

Delavnost se po Bajdovih besedah loči na delavnost znanstvenikov na univerzah in institucijah ter umetnikov v ateljejih in na delavnost na sedežu SAZU-ja na Novem trgu 3. Zadnja se kaže skozi posvete in razprave, ki morajo pripeljati do zaključkov, ki so relevantni tudi za širšo javnost.

Meni, da SAZU ni zaprta elitna institucija, kar kažejo številne odprte prireditve, "nič pa ne bi bilo narobe, če bi bila še bolj odprta", je dodal.

Predvidevanje družbenih fenomenov
Vlogo akademije bolj kot v odzivanju na aktualne družbene razmere vidi v predvidevanju in napovedovanju družbenih fenomenov. "Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo," je dejal in dodal: "To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno." Kot pomembno je izpostavil tudi obveščanje javnosti o zaključkih, ki bi morali biti kratki in jasni.

Za podpredsednika sta bila izvoljena akademika Andrej Kranjc in Jože Krašovec, za glavnega tajnika pa Uroš Skalerič. Novi člani predsedstva so Peter Fajfar, Matija Gogala in Lojze Lebič, so sporočili iz kabineta predsednika SAZU-ja.

Za mesto predsednika SAZU-ja sta se na volitvah poleg Bajda potegovala še akademika Marko Marijan Mušič in Slavko Splichal. Do zdaj je SAZU vodil Mušič, ki je bil po smrti akademika Jožeta Trontlja izvoljen za namestnika predsednika.

Mušiča je predsedstvo SAZU-ja za namestnika predsednika izvolilo že decembra lani, 27. februarja pa je bil na nadomestnih volitvah z večino glasov vseh 97 akademikov izvoljen za opravljanje funkcije predsednika s polnimi pooblastili vse do tokratnih volitev.
Raziskovalec gibanja človeka in stroja
Tadej Bajd, redni profesor za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je bil za izrednega člana SAZU-ja izvoljen leta 2003, za rednega pa 2009. Od leta 2011 je deloval tudi kot podpredsednik akademije.

Bajd – rodil se je 19. januarja 1949 v Ljubljani – je diplomiral leta 1972 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1979 še doktoriral. Po diplomi je raziskovalno pot začel na Institutu "Jožef Stefan", po letu 1976 pa jo nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko. Za rednega profesorja je bil izvoljen leta 1990. V tujini je deloval na univerzah University of Southern California v ZDA in University of Strathclyde na Škotskem.
Na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil prodekan med letoma 1985 in 1989 ter dekan med letoma 1999 in 2003, predava robotske predmete, raziskovalno pa obravnava gibanje pri človeku in stroju. Med dosežki njegovih raziskav je med drugim treba omeniti sistem za računalniško merjenje biomehanskih parametrov hoje, sistem za ocenjevanje spastičnosti ter sintezo minimalnih vzorcev hoje z uporabo funkcionalne električne stimulacije pri osebah s popolno in nepopolno okvaro hrbtenjače.
Prva meritev navorov v sklepih vstajajoče osebe
Obetavni so tudi izsledki raziskav na področju redukacije hoje paretičnih bolnikov, med pionirske dosežke pa se uvrščajo tudi njegove raziskave vstajanja. Bil je prvi, ki je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe. Pomemben del raziskav je usmerjen v študij trka med človekom in industrijskim robotom. Deluje tudi na področju razvoja robotskih celic v elektromehanski industriji.
V mednarodnih znanstvenih revijah je objavil več kot sto članov, pred štirimi leti je pri založbi Springer izšel učbenik Robotics, ki ga je pripravil s sodelavci, s profesorjem Jadranom Lenarčičem pa učbenik Robotski mehanizmi. Bajd je član uredništev mednarodnih in domačih revij ter redni član Inženirske akademije Slovenije.
Prav tako je sodeloval v ekspertnih komisijah in odborih nekdanje Jugoslavije ter poznejših ministrstev za znanost. Je podpredsednik upravnega odbora Slovenske matice in pobudnik Dnevov elektrotehnike, ki so namenjeni popularizaciji znanosti in tehnike. Za svoje delo je bil Bajd večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Sklada Borisa Kidriča in Kidričevo nagrado ter nagrado Milana Vidmarja za vidne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE je leta 2000 kot tretji Slovenec prejel naslov IEEE Fellow, ki ga podeljujejo za izjemne raziskovalne dosežke.

Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo. To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno.

Tadej Bajd
Nov predsednik SAZU-ja je Tadej Bajd