Na mestu predsednice ostaja Uršula Cetinski, za člane sveta pa je imenoval Mitjo Čandra, Andreja Gasparija, Mašo Jazbec, Iztoka Kovača, Jurija Krpana in Marka Vatovca.

Dva člana še iz prejšnjega mandata, pet novih
DZ je novo sestavo izglasoval z 49 glasovi za in dvema proti ob prisotnosti 79 poslancev. Poleg Uršule Cetinski, sicer direktorice Cankarjevega doma, iz stare sestave NSK-ja kot član ostaja tudi arheolog Andrej Gaspari. Po novem se jima pridružujejo direktor in odgovorni urednik zbirke Beletrina Mitja Čander, umetnica, kuratorka, raziskovalka in predavateljica Maša Jazbec, koreograf, pedagog in plesalec Iztok Kovač, kurator in predavatelj Jurij Krpan ter dirigent in univerzitetni predavatelj Marko Vatovec. Mandat predsednice in članov traja pet let in začne teči v petek, 27. septembra.

Z današnjim dnem se je sicer iztekel mandat NSK-ja, ki je od 21. aprila 2016 deloval v sestavi Uršula Cetinski (predsednica) ter Andrej Gaspari, Andreja Rihter, Tone Partljič, Silvan Omerzu, Uroš Lajovic in Jadranka Plut. Ta je bila članica NSK-ja do 16. septembra lani.

Prejšnjo petletko sklenili z opomnikom na dosledno izvajanje koalicijske pogodbe
Uršula Cetinski je ob sklepu mandata prejšnje sestave NSK-ja v sporočilu za javnost zapisala, da je NSK lani razveselila koalicijska pogodba zdajšnje vlade, ki naj bo dosledno izvedena, saj ima kultura najmanj od leta 2009 "izjemno resne težave, ki se negativno zrcalijo na vseh področjih slovenske družbe".

Slovenija se trenutno spogleduje z novim družbenim in gospodarskim modelom Družba 5.0, ki je izvorno nastal na Japonskem ter ima za cilj "boljšo, superpametno in udobnejšo družbo z ljudmi v ospredju", so v sporočilu za javnost zapisali zdaj že nekdanji člani NSK-ja. Slovenska različica tega modela bo ena izmed tem našega predsedovanja Evropski uniji leta 2021.

"NSK je prepričan, da uresničitev teh pozitivnih ciljev ne bo mogoča, dokler kultura, ki spodbuja inovativno razmišljanje zunaj ustaljenih okvirjev, dokončno ni prepoznana kot enakopravna in pomembna partnerica vseh drugih resorjev," je v zapisu poudarila Uršula Cetinski. "Skratka, čas je, da Slovenija ustavi voz, za katerim teče kultura kot Cankarjeva Francka, in ji končno nameni mesto, ki ji pripada," je še poudarila predsednica.

NSK lahko le podaja mnenja
NSK je v skladu s svojimi pristojnostmi, ki pa ne presegajo podajanja mnenj o izvajanju kulturne politike v Sloveniji, obravnaval številne teme. Vsebine razprav so bile podkrepljene v dialogu z različnimi gosti iz kulture, politike in gospodarstva, ki so predstavili primere dobrih praks, je spomnila predsednica.

Izkupiček zadnjih petih let
Na dnevnem redu NSK-ja v iztekajočem mandatu so bile teme, kot so položaj samozaposlenih na podlagi analize stanja, ki je nastala po naročilu NSK-ja, problematika zanemarjanja javne kulturne infrastrukture, podpora zakonu o umetniškem deležu v sklopu prenov kulturnih stavb s podporo javnega (so)financiranja, problematika javnih zavodov na področju kulture ter njihove najbolj pereče težave, položaj kulturno-umetnostne vzgoje, povezovanje slovenskih festivalov s kulturnim turizmom in predlog, da festivali dobijo svojo strategijo v okviru novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi v okviru strategij kulturnega turizma.

Med drugim so člani NSK-ja opomnili tudi na potrebo po zakonu o uprizoritvenih umetnostih, večkrat podprli t. i. zakon o kulturnem evru ter se dotaknili položaja umetnosti in kulture v slovenskih medijih, posebno v okviru programov javnega zavoda RTV Slovenija. Obravnavali so tudi osnutek Nacionalnega programa za kulturo, kot ga je oblikoval minister za kulturo Tone Peršak, ki pa ni prišel v DZ, konstruktivno pa so sodelovali tudi z odborom DZ-ja za kulturo.