Ozaveščenost javnosti o pomenu avdiovizualne dediščine in ustanov, kot so filmski arhivi, kinoteke, televizijske in radijske postaje, je tudi pri nas še vedno majhna, je za Drugo jutranjo kroniko poročala Tesa Drev.

Slovenski filmski arhiv je sinoči v Slovenski kinoteki zaznamoval današnji svetovni dan avdiovizualne dediščine tako, da so predstavili nekatere na novo digitalizirane filme. Prav Slovenski filmski arhiv je osrednja institucija pri nas, ko gre za varovanje slovenskega filmskega gradiva. V njem hranijo približno 11.000 filmskih naslovov, ne samo tistih, nastalih v profesionalni produkciji, kot poudarja filmska arhivistka Tatjana Rezec Stibilj: "Mi jih vedno z velikim veseljem sprejmemo in lahko se pohvalimo, da je tudi zbirka ljubiteljske produkcije pri nas zelo obsežna in zajema zelo različne avtorje."

Večina filmov je še vedno shranjenih na filmskem traku, v zadnjih desetletjih pa se veča število drugih nosilcev. Vodja slovenskega filmskega arhiva, Alojzij Teršan: "V novejši dobi je najbolj aktualna digitalizacija filmskega arhivskega gradiva. Film se presname sličico za sličico, potem se film restavrira in ponovno presname na filmski trak ali na nove moderne nosilce."

Pri Slovenskem filmskem arhivu poudarjajo, da pri nas za zdaj še manjka zaokrožen program o izvajanju načrtne digitalizacije filmskega arhivskega gradiva, ki bi bil nujno potreben.
Tesa Drev; Druga jutranja kronika