Eno najpomembnejših arheoloških nahajališč na svetu kljub že dolgemu sistematičnemu raziskovanju arheologom in zgodovinarjem še vedno ponuja nove najdbe in spoznanja. Foto: EPA
Eno najpomembnejših arheoloških nahajališč na svetu kljub že dolgemu sistematičnemu raziskovanju arheologom in zgodovinarjem še vedno ponuja nove najdbe in spoznanja. Foto: EPA
Pompeji
Sicer so pod pepelom Vezuva pokopane Pompeje odkrili že konec 16. stoletja, vendar širše in bolj sistematično odkrivanje ruševin nekoč cvetočega mesta se je začelo šele poldrugo stoletje pozneje. Letos mineva 270 let od večjih odkrivanj antične naselbine. Foto: EPA

Kot je za italijanske medije povedal direktor arheološkega parka Massimo Osanna, so arheologi našli napis "16. dan pred novembrskimi kalendami", kar pomeni 17. oktober.

Doslej je sicer veljalo, da je antični mesti Pompeji in Herkulaneum uničil izbruh Vezuva 24. avgusta, podatek pa je temeljil na zapisih iz tistega časa in arheoloških najdbah.

Vendar pa so se že od 19. stoletja dalje po besedah Osanne pojavljali dokazi, kot so ostanki jesenskega sadja na vejah, ki so jih našli v pepelu in ruševinah, ki so namigovali, da je do izbruha prišlo pozneje.

"Danes bomo morda z veliko ponižnosti na novo napisali zgodovinske knjige, saj izbruh Vezuva datiramo v drugo polovico oktobra," je povedal italijanski minister za kulturo Alberto Bonisoli.

Arheološki park Pompeji je druga najbolj obiskana turistična zanimivost v Italiji, več obiskovalcev naštejejo le v rimskem Koloseju. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so v Pompejih našteli več kot tri milijone obiskovalcev.

Uničujoč izbruh, ki pa je ohranil neverjeten arheološki zaklad
Prizor na uničujoč izbruh je moral biti grozljiv. Plinij mlajši v pismu zgodovinarju Tacitu opisuje, kako je sonce mrknilo kot luč, ženske so kričale, otroci jokali in možje vpili. Izbruh vulkana je trajal 19 ur, bil pa je tako močan, da so kosi kamnine padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Številne ljudi, ki jih je prekril pepel, so stoletja pozneje našli v položaju, v katerem so umrli. Začetki izkopavanja tega antičnega mesta nekoč živahne trgovine, sega v leto 1748 in zgodnejše raziskave in obnove so bile marsikdaj po zdajšnjih konservatorsko-restavratorskih standardih neustrezne.

Izbruh, ki je bil usoden za prebivalce Pompejev, Herculaneuma in številnih drugih antičnih naselbin, pa je po drugi strani omogočil, da lahko danes proučujemo številne sledi rimske civilizacije. Zaradi sicer izredno slabo ohranjenega monumentalnega rimskega slikarstva, ki se je ohranilo le na redkih koncih nekoč mogočnega in obsežnega imperija, so prav najdbe v Pompejih pomembne za naše poznavanje tega poglavja bogate antične umetnosti.

Neodkrita četrt v staroveških Pompejih
Neodkrita četrt v staroveških Pompejih