Ob prvem glasovanju so predlog sicer potrdili z absolutno večino, tokrat pa so si nekateri poslanci premislili. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Ob prvem glasovanju so predlog sicer potrdili z absolutno večino, tokrat pa so si nekateri poslanci premislili. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Nov veto državnih svetnikov, tokrat na zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah

Poslanci spremenili svoj glas
Ob prvem glasovanju julija je sicer DZ predlog potrdil s 46 glasovi za in 28 proti, tokrat pa je bil izid glasovanja drugačen. Tokrat so novelo podprli vsi navzoči poslanci SDS-a, NSi-ja, SMC-ja, SNS-ja, poslanec DeSUS-a Robert Polnar in poslanca narodnih skupnosti.

Predlogu so tokrat nasprotovali v opozicijskih SD-ju, LMŠ-ju, Levici, SAB-u in NeP-u, medtem ko so se ob prvem glasovanju nekateri poslanci SD-ja, SAB-a in NeP-a vzdržali. V DeSUS-u pa so danes glasovali neenotno, saj sta dva poslanca, Ivan Hršak in Branko Simonovič, tokrat sprejetju novele nasprotovala, medtem ko sta prvič glasovala za.

Da poslanci DeSUS-a ne bodo glasovali enotno, je v razpravi napovedal Simonovič. Kot je dejal, je treba vsa odprta vprašanja konkretneje nagovoriti ter se pogovoriti o pripravi sistemskega zakona, ki bo usklajen z zakonodajo EU-ja.

Predlog zakonske novele, ki jo je DZ sprejel julija, je sicer prinašal uskladitev tega področja s pravnim redom EU-ja oziroma prenos evropske direktive, ki je namenjena zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev.

Evropska komisija izrekla opomin Sloveniji glede prenosa dveh EU-direktiv v zakonodajo

Strah pred diskriminatorno obravnavo slovenskih ponudnikov
Državni svetniki pa so na novelo izglasovali odložilni veto. Kot je danes pojasnil predsednik komisije DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je sicer predlagala veto, Branimir Štrukelj, nova zakonska ureditev prinaša le dodatno nesorazmerno obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kar pomeni diskriminatorno oziroma neenako obravnavo.

Sprejeti zakon po njegovih besedah pomeni prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov, ker jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki. Ti namreč na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo niti ne plačujejo nobenih davščin, je dodal.

Ignacija Fridl Jarc je opozorila, da v primeru nesprejetja zakona oziroma nepravočasnega prenosa direktive Sloveniji grozi kazen. Foto: Radio Capodistria
Ignacija Fridl Jarc je opozorila, da v primeru nesprejetja zakona oziroma nepravočasnega prenosa direktive Sloveniji grozi kazen. Foto: Radio Capodistria

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je očitke zavrnila in pojasnila, da evropska direktiva jasno določa, da se lahko finančni prispevki uvedejo za tuje ponudnike medijskih storitev le ob predpogoju, da so tudi za domače. Novela tako nalaga plačilo letnega prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del v višini šest odstotkov bruto letnega prihodka, ustvarjenega v Sloveniji, ki so ga v proračunski sklad dolžni plačati vsi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, tako domači kot tuji.