Evropski umetnostni zgodovinarji so bili do zdaj prepričani, da je oljno slikarstvo izumila evropska renesansa. Vendar vse kaže, da ni bilo tako. Foto:
Evropski umetnostni zgodovinarji so bili do zdaj prepričani, da je oljno slikarstvo izumila evropska renesansa. Vendar vse kaže, da ni bilo tako. Foto:
Buda iz Bamijana
Svoj načrt, kako obnoviti Buda, so imeli tudi Švicarji. Njihov načrt obnove te nekdaj največje afganistanske kulturne znamenitosti naj bi stal približno 30 milijonov dolarjev, misel nanj pa so že opustili.

V današnjem Afganistanu so oljne slike nastale stoletja, preden so to tehniko prvič uporabili v Evropi. Ohranjeni fragmenti, ki datirajo v 7. stoletje n. š., predstavljajo Budo v pisanih oblačilih, ki je obdan s palmovimi vejami; jasno vidne so tudi čepeče opice. Slovite kipe Bude v Bamijanu so leta 2001, ko so bili še na oblasti, porušili talibani (ker niso bile spomenik islamu), kar je povzročilo silno ogorčenje umetniškega sveta. Ohranila pa se je mreža 50 jam v steni za Budami, v katerih so živeli in delali menihi; v dvanajstih izmed njih so zdaj našli tudi stenske poslikave, ki mečejo novo luč na zgodovino slikarstva oziroma njegovih tehnik.

Slikanje z oljnimi barvami je v Evropi prvič najdeno v 15. stoletju. Strokovnjaki iz Francije, z Japonske in iz ZDA so s kombinacijo nekaterih tehnik odkrili, da gre za posušeno olje, pridobljeno iz oreha in maka, piše londonski Time.

Van Eyck "oropan" za primat
"To je najstarejši primer slikanja v olju na svetu," je dejal vodja raziskovalne skupine, Japonec Joko Taniguči. Pred tem so menili, da je v slikarstvu tehniko olja prvi uporabil flamski slikar Jan van Eyck (1390-1441). Seveda so olja iz rastlin pridobivali že stari Grki in Rimljani, a ne za umetnost, ampak le za izdelavo zdravil in kozmetike.

Po mnenju raziskovalcev so odkrite podobe naslikali umetniki, ki so potovali po svileni poti in tako tkali vezi med ljudstvi od Kitajske prek osrednje Azije in do zahoda. Čisto mogoče je, da so podobne tehnike uporabljale tudi civilizacije na ozemljih današnjega Irana, Kitajske, Pakistana in Indije, pa sledi o njih še niso našli, ker se ni še nihče lotil tako temeljitih izkopavanj kot v Bamijanu.