Peter Vodopivec je vsestranski slovenski zgodovinar in znanstvenik, čigar delo je zelo zaznamovalo in zaznamuje zgodovinopisje, tudi zgodovinsko in javno zavest v Sloveniji, prav tako pa ga cenijo tudi v mednarodnem prostoru. Ob vzpostavljanju samostojnosti Slovenije se je ukvarjal predvsem s preoblikovanjem pouka zgodovine in v ta namen sodeloval pri pisanju šolskih učbenikov in zgodovinskih atlasov. Foto: BoBo
Peter Vodopivec je vsestranski slovenski zgodovinar in znanstvenik, čigar delo je zelo zaznamovalo in zaznamuje zgodovinopisje, tudi zgodovinsko in javno zavest v Sloveniji, prav tako pa ga cenijo tudi v mednarodnem prostoru. Ob vzpostavljanju samostojnosti Slovenije se je ukvarjal predvsem s preoblikovanjem pouka zgodovine in v ta namen sodeloval pri pisanju šolskih učbenikov in zgodovinskih atlasov. Foto: BoBo
Obsežno zgodovino Od Pohlinove slovnice do samostojne države, ki povzema glavne težnje in tokove novejše slovenske zgodovine, je Vodopivec pisal z željo, da bi zgodovina za Slovence končno nehala biti nekaj, kar je nad nami, in bi končno postala nekaj, kar je za nami.

Medaljo je Vodopivcu podelil predsednik nemškega Združenja za jugovzhodno Evropo Gernot Erler na letnem zborovanju združenja v dvorani senata Humboldtove univerze v Berlinu, delo odlikovanca je predstavil profesor jugovzhodnoevropske zgodovine na univerzi v Leipzigu Wolfgang Höpken, slovesnosti pa se je udeležila tudi slovenska veleposlanica v Nemčiji Marta Kos Marko.
Avtor knjige o tokovih novejše slovenske zgodovine
Peter Vodopivec
je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Raziskuje predvsem zgodovino meščanstva, vlogo zgodovine in zgodovinopisja, francosko-slovenske stike, vprašanja politične, idejne, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine. Izpopolnjeval se je v Franciji in ZDA, bil je gostujoči profesor v Clevelandu, Celovcu, Gradcu in Budimpešti ter redni profesor za občo zgodovino 18. in 19. stoletja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Je avtor številnih znanstvenih in poljudnih člankov, učbenikov in knjig, med katerimi je najpomembnejša zgodovina Slovencev Od Pohlinove slovnice do samostojne države (Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja). Ta je prvič izšla leta 2006 pri založbi Modrijan in bila še trikrat ponatisnjena, zanjo pa je Vodopivec leta 2009 prejel nagrado Oddelka za zgodovino Jagiellonske univerze in Zgodovinskega društva v Krakovu. Knjiga, ki prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve, temelji na spoznanjih sodobnega zgodovinopisja in se navezuje na knjigo Na stičišču svetov Petra Štiha in Vaska Simonitija, ki obravnava razmere na slovenskem ozemlju od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Vodopivec piše tudi spremne študije tako k stvarnim kakor literarnim delom. Za leto 2014 pripravlja v sodelovanju z Vaskom Simonitijem in Petrom Štihom obsežno in bogato slikovno opremljeno knjigo Slovenska zgodovina.
Nagrada poimenovana po češkem zgodovinarju
Združenje za jugovzhodno Evropo (Südosteuropa Gesellschaft) v Münchnu je nevladna znanstvena organizacija, ki združuje nemške raziskovalce in poznavalce jugovzhodne Evrope, med njenimi partnerskimi državami pa je tudi Slovenija. Odlikovanje se imenuje po češkem zgodovinarju Konstantinu Jirečku (1854–1918), enemu izmed utemeljiteljev moderne balkanologije in zgodovinopisja jugovzhodne Evrope v Habsburški monarhiji. Leta 2005 je odlikovanje prejel madžarski zgodovinar Ivan T. Berend. Letos sta odlikovanji združenja poleg Vodopivca prejela še dopisnik revije Speigel v Turčiji Maximillian Popp in profesor geografije na univerzi v Cluju Wilfried Eckart Schreiber.