Razstava Plečnikova Ljubljana je namenjena mednarodni predstavitvi Jožeta Plečnika v letošnjem, t. i. Plečnikovem letu, ko zaznamujemo 145. obletnico njegovega rojstva in 60. obletnico smrti. Namen potujoče postavitve sta tudi promocija in podpora nominaciji njegovih del za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. V preddverju ministrstva za kulturo je predstavljena slovensko-angleška različica postavitve. Njeni snovalci upajo, da bo gostovala po čim več slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, predvsem po Evropi, morda pa tudi zunaj nje.

Nadčasnost Plečnikovega ustvarjanja
Koželj je spomnil, da je Plečnikovo delo doživelo ponovno potrditev z razstavo v pariškem Centru Pompidou leta 1986. Ta razstava je spodbudila arhitekte k proučevanju njegovega obsežnega opusa, kar je razkrilo vse skrivnosti njegovega pristopa k oblikovanju in opredelilo polnovrednost njegovega dela ter ga postavilo "zunaj časa". Z novim pogledom so postala tudi do tedaj manj vredna ali pa spregledana Plečnikova dela pomembnejša. Tako so tudi projekti za Ljubljano nenadoma postali primerljivi z njegovimi projekti na Dunaju in v Pragi.

Sokustosinja razstave Ana Porok iz Plečnikove hiše, ki deluje pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), je povedala, da so na njej predstavili različne tipe arhitektur, saj so želeli pokazati mnogostranskost Plečnikovega ustvarjanja. Po njenih besedah so na razstavi predstavljene predvsem za vpis nominirane stavbe in ureditve, kot so Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški in cerkev sv. Mihaela na Barju ter celovite ureditve po Ljubljani. Od Vegove ulice do Narodne in univerzitetne knjižnice do mostov in nabrežji v Ljubljani, z zaključkom na Plečnikovi tržnici.

Na ogled tudi arhitektovi manj znani biseri
Ana Porok je dejala še, da so postavitvi dodane tudi nekatere manj znane ureditve in stavbe: "Tu gre predvsem za Plečnikovo hišo, ki predstavlja izhodišče kulturne aleje, ki jo je zasnoval, pa preko notranjosti današnjega Ustavnega sodišča, ki jo je Plečnik v svojem času prenovil kot Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ali pa denimo današnja Plečnikova, nekoč uršulinska gimnazija." Sokustosinja Natalija Lapajne iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je na odprtju razstave povedala, da je Plečnik vstopal v že zgrajen prostor, ga preoblikoval in nadgrajeval ter med letoma 1921 in 1957 v mrežo mesta nanizal vrsto izjemnih stavb.

Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da je bil Plečnik fenomen v primerjavi z ustvarjalci z drugih področij, saj se je že v začetku uveljavil kot evropski avtor in je kot tak prepoznan še danes. V času življenja je svoja dela ustvarjal v že tedaj pomembnih kulturnih prestolnicah, kot sta Praga in Dunaj. "Predstavlja vzor tega, kako je mogoče uspeti v širšem prostoru, kar je za mnoge enako nadarjene slovenske avtorje na različnih področjih težko ali skorajda nemogoče," med drugim meni minister in dodaja, da je Plečnik prav tako "dober zgled za razmislek o metodi ustvarjanja".

Zasnovo razstave, ki bo v preddverju ministrstva za kulturo na ogled do 27. aprila, podpisujejo Špela Spanžel s tega ministrstva, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik ter direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Postavitev bo v prihodnje gostovala po slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Aprila bo razstava odpotovala v Zagreb in septembra v Prago.