Po odstranitvi večstoletnih nečistoč, plesni in drugih nanosov, je do izraza spet prišla barvitost poslikave iz 17. stoletja. Foto: Anja Urbanc
Po odstranitvi večstoletnih nečistoč, plesni in drugih nanosov, je do izraza spet prišla barvitost poslikave iz 17. stoletja. Foto: Anja Urbanc
Hudičev turn
Angel pred končanim konservatorsko-restavratorskim posegu in po njem. Foto: Anja Urbanc
Hudičev turn
Restavratorji izvirnika ne preslikajo, pač pa z drobnimi barvnimi črtami in pikami zapolnijo le manjkajoče dele poslikave. Foto: Anja Urbanc
Hudičev turn
V drugi polovici 17. stoletja je grad Soteska nadomestil gradič, ki so ga po opustitvi srednjeveškega gradu na desnem bregu Krke v 16. stoletju sezidali gospodje Širski. Dvorec je dal med letoma 1664 in 1689 pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg, ki je dal postaviti tudi velik sodoben baročni vrt s paviljonom. Leta 1793 so postali lastniki Soteske knezi Auerspergi z gradu Žužemberk. Leta 1943 so ga požgali partizani, domačini pa so ga po vojni izkoriščali za kamnolom. Foto: Anja Urbanc

Hudičev turn v Soteski, so spet zasijale v prvotni barvitosti. Potem ko so v stoletjih freske skoraj popolnoma prekrili nesnaga, plesen in mikroorganizmi, so jih zdaj restavratorji očistili večstoletnih sledi.

Gre za pomemben spomenik slikarske dejavnosti na tem območju, saj freske pripisujejo delovnemu krogu nizozemskega slikarka Almanacha. Paviljon je del večjega grajskega kompleksa, ki ga je v Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske hvalil kot enega najlepših gradov na Kranjskem.

Celoten grajski kompleks prenavljajo vse od sedemdesetih let 20. stoletja, pred nedavnim pa so končali pred letom dni začeta dela za ohranitev fresk v pritličju stolpa. Freske so očistili in zavarovali pred vlago.

Po besedah samostojne konservatorke-restavratorke, nosilne izvajalke del, Anje Urbanc, so med avgustom in oktobrom izvedli drugi del konservatorsko-restavratorskega projekta, med katerimi so s poslikav odstranili večstoletno nesnago, soli, plesen in druge nanose, ki so freske skoraj popolnoma prekrili. Največ dela so imeli z odstranjevanjem solitra, ki je bil posledica prekomerne vlažnosti.

Posebej poškodovane so bile freske v pritličju paviljona, kjer se je zaradi izjemno visoke kapilarne vlage na površini stenskih poslikav naložila debela plast nečistoč, solitra, plesni in mikroorganizmov, ponekod je bila površina prekrita celo s sigo. Zato se je občina Dolenjske toplice v sodelovanju z ZVKDS Novo mesto lotila sanacije objekta in odprave vzrokov zamakanja. Del obnove so bila tudi konservatorsko-restavratorska dela na stenskih poslikavah.

Spet vidna štorklja, rački in lovca
Z odstranitvijo navedenega je vnovič prišla do izraza izjemno barvita poslikava, med naslikanimi drevesi pa so se po daljšem obdobju vnovič prikazali nekateri skriti prizori, kot denimo štorklja, rački in lovca, velika zgolj nekaj centimetrov. V sklopu konservatorsko-restavratorskega posega so zapolnili in retuširali manjkajoče dele ter drobne razpoke. Utrjevanje barvne plasti in ometa pa bo preprečilo nadaljnje propadanje poslikave.

Kot je še pojasnila Anja Urbanc, konservatorji-restavratorji skrbno varujejo izvirnik in ga ne preslikajo, pač pa z drobnimi barvnimi črtami in pikami zapolnijo le manjkajoče dele poslikave. Poslikava tako deluje celoviteje, hkrati pa ohrani pridih starine, ki priča o njeni 300-letni zgodovini.

Notranjščina je bogato poslikana s profano ikonografijo lova, gozda, vodnjaki in kamnitimi portali, na vrh katerih počivajo bitja antične mitologije. Na stropu je naslikana Zevsova ugrabitev Ganimeda. Avtorstvo poslikave pripisujejo delovnemu krogu nizozemskega slikarja Almanacha, ki je nekaj časa živel in slikal tudi v slovenskih deželah. Njegova je tudi poslikava stropa Celjske grofije, dvorca Iški turn in Bokalce ter strop frančiškanske obednice.

Paviljon je del velikega vrta, ki ga je dal konec 17. stoletja postaviti grof Jurij Žiga Gallenberg. Baročni park z vrtnim paviljonom v tlorisu posnema deteljičasto formo.

Pozneje so lastništvo gradu prevzeli knezi Auerspergi in v lasti znamenite plemiške družine je ostal do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad požgan, v vrtnem paviljonu pa so uredili stanovanja. Po ljudskem izročilu naj bi Hudičev turn ime dobil po nečednih dejanjih, ki naj bi si jih z najlepšimi kmečkimi hčerami privoščila tamkajšnja gospoda; danes občina v njem omogoča civilne poroke, predvsem pa je namenjen kulturnim dejavnostim.