Podelili so deseto nagrado kristalni mikrofon in priznanje Ane Mlakar. Foto: Arhiv RTV SLO
Podelili so deseto nagrado kristalni mikrofon in priznanje Ane Mlakar. Foto: Arhiv RTV SLO
Sorodna novica Kristalni mikrofon Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede

Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado kristalni mikrofon in priznanje Ane Mlakar za obetavne mlade glasove. Kristalni mikrofon je prejela radijska in televizijska napovedovalka Menča Klančar, priznanje Ane Mlakar pa radijski napovedovalec Benjamin Jerman. Podelitev je potekala v Studiu 26 Radia Slovenija.

Prireditev Kristalni mikrofon se je v preteklosti odvijala bienalno, a se je to pravilo leta 2018 spremenilo in se je obdobje podaljšalo za eno leto. "Letos je sicer od zadnje podelitve minilo že štiri leta, vendar je vmes svet in z njim tudi društvo ustavila pandemija," je povedal voditelj drevišnje podelitve Ambrož Kvartič ter član Društva slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev.

Podelitev nagrade kristalni mikrofon in priznanja Ane Mlakar je po njegovih besedah "pravzaprav samo 'češnjica na vrhu torte' siceršnjih prizadevanj društva. Gre za strokovno telo, v katerem se združujejo ljudje, katerih življenje zaznamuje napovedovalski poklic ter so zavezani poslanstvu negovanja slovenskega govornega jezika in njegove javne interpretacije." Društvo se trudi "zviševati strokovnost napovedovalskega poklica z izobraževanjem oziroma povezovanjem posameznikov in institucij, ki se ukvarjajo z vprašanji jezika in javnega nastopanja – o teh vprašanjih pa se društvo tudi javno izreka, kadar je to potrebno. In če je vse našteto neke vrste 'društveni vsakdanjik', potem se razume, da ima društvo s prireditvijo Kristalni mikrofon svoj praznik," je povedal glede poslanstva društva.

Drevišnjo podelitev v Studiu 26 Radia Slovenija bo vodil Ambrož Kvartič, ki poleg napovedovanja ustvarja tudi dokumentarne in razvedrilne radijske ter televizijske vsebine kot radijski in televizijski napovedovalec. Foto: Matic Kremžar
Drevišnjo podelitev v Studiu 26 Radia Slovenija bo vodil Ambrož Kvartič, ki poleg napovedovanja ustvarja tudi dokumentarne in razvedrilne radijske ter televizijske vsebine kot radijski in televizijski napovedovalec. Foto: Matic Kremžar

Pred vsakokratno podelitvijo je izdan poseben poziv tako članom društva kot širši stanovski in strokovni javnosti, naj zanju predlagajo kandidate oziroma kandidatke. Po Kvartičevih besedah "predlogi, ki morajo vključevati tudi zvočne posnetke, predstavljajo njihove jezikovne in interpretacijske veščine, jasnost sporočanja, karakter glasu in podobno, v primeru nagrade kristalni mikrofon pa nanizajo tudi vidne dosežke kandidatov in kandidatk, s katerimi so ti pomembno prispevali k ugledu oziroma razvoju napovedovalskega poklica. Vsaka odločitev, kdo je v nekem trenutku ali obdobju 'vreden' nagrade oziroma priznanja, se torej sprejme na podlagi vsakokrat drugačnega nabora prijav."

Kvartič je leta 2019 tudi sam prejel priznanje Ane Mlakar za najobetavnejšega mladega napovedovalca. Kot pravi, vsako priznanje, ki "ti ga namenijo kolegi – v primeru tega konkretnega priznanja pa tudi mentorji – seveda pomeni veliko. S tem je mlad napovedovalec še posebej 'potrjen' kot član te skupnosti, kar pa prinese tudi kar nekaj odgovornosti. Ne nazadnje je sporočilo tega priznanja, da nate računajo, da boš ta poklic oziroma to obrt ne le gojil, ampak jo v prihodnje tudi zastopal in zagovarjal navzven."

Glede trendov in njihovega spreminjanja na področju radijskega oziroma televizijskega napovedovanja poudarja, da sta "demokratizacija in dostopnost medijskega prostora, ki seveda nujno pomenita tudi demokratizacijo javnega nastopanja, načeloma dobra stvar, saj je pisana paleta možnosti vedno boljša kot uniformirana šablona. Težava pa je, da je ta demokratizacija s seboj prinesla tudi trende, zaradi katerih danes živimo v 'ekonomiji pozornosti', ko medijski prostor v prvi vrsti zaznamuje kričanje. Če na primer pozorno prisluhnete radijskim postajam, ki sledijo komercialni logiki, boste slišali, da tam najpogosteje poudarjajo zadnjo besedo v stavku, kar umetno ustvarja senzacionalnost informacije, pa čeprav je ta morda čisto obstranska. To so detajli, ob katerih se dobro napovedovanje loči od slabega. Umerjeni, izšolani glasovi potujejo in sežejo dlje od kričanja, to sem prepričan – ne nazadnje jih ljudje, ko se zasitijo z 'napovedovalsko hitro hrano', začnejo iskati sami."

Ana Mlakar (levo), po kateri nosi ime priznanje za obetavne in mlade glasove,  je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Kot mentorica je vzgojila več generacij radijskih napovedovalk in napovedovalcev, bila pa je tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Na fotografiji je ob njej Ajda Kalan. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO
Ana Mlakar (levo), po kateri nosi ime priznanje za obetavne in mlade glasove, je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Kot mentorica je vzgojila več generacij radijskih napovedovalk in napovedovalcev, bila pa je tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Na fotografiji je ob njej Ajda Kalan. Foto: Muzejska zbirka RTV SLO

Po njegovih besedah se RTV Slovenija – še posebej "radijska stran Kolodvorske ulice" – še zmeraj trudi, da pred mikrofon "ne spusti nikogar, ki ga ne bi prej ustrezno izobrazila. Seveda gre pri tem za različne ravni izobraževanja, ki je prilagojeno temu, kaj bo kandidat oziroma kandidatka nato počel oziroma kakšne vsebine bo podajal naslovnikom. Ob tem pa je izobraževanje za napovedovalca oziroma napovedovalko najbolj 'temeljito', saj se od njiju pričakuje, da znata ustrezno interpretirati domala vse – od preprostih podatkov o temperaturah do kompleksnih esejev z zamotano stavčno strukturo. Televizijska stran je nekoliko manj striktna, se pa napovedovalci in novinarji pogosto sami odločijo za dodatno tovrstno izobraževanje. Poleg tega AGRFT nudi program Oblike govora, ki obravnava tudi napovedovalske veščine. Ob vsem tem pa je najboljše izobraževanja sama napovedovalska praksa za mikrofonom – eter te obrusi najučinkoviteje."

Kvartič je nekaj besed namenil še javno dostopnemu brezplačnemu orodju Govorni pomočnik, nad katerim bedi napovedovalska in lektorska služba na RTV Slovenija. "Gre za zbir slovenskih izgovarjav najrazličnejših – večinoma iz tujih jezikov prevzetih – besed, fraz, osebnih in krajevnih imen, skupaj s posnetki. Ta nabor se posodablja glede na v nekem trenutku bolj izpostavljene ključne pojme, ki napolnjujejo medijsko komunikacijo. Na njem je tako na primer kar nekaj izgovarjav različnih ukrajinskih naselij, za katere pred vojno v tej državi niti vedeli nismo, nato pa smo naenkrat o njih poslušali vsak dan," je povedal. "Gre torej za orodje, ki pomaga poenotiti slovensko izgovarjavo po vnaprej izoblikovanih pravilih prevzemanja, z njim naša stroka in obrt stopata naproti javnosti, zelo koristen pa je tudi za same napovedovalce, ki se ob množici novih imen tu in tam znajdemo v zanimivi zagati, ko je treba neko ime izgovoriti pred javnostjo," je še pojasnil.

Nazadnje je kristalni mikrofon prejel Dušan Tomažič, ki velja za enega najbolj prepoznavnih glasov med slovenskimi napovedovalci ter je znan tudi kot mentor, ki je vzgojil številne radijske in televizijske govorce. Hkrati gre prav njemu tudi zasluga, da je po letih mirovanja znova obudil Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije.