Drugo
1.	Politično grafitiranje v Sloveniji ostaja bolj ali manj prežeto z močnimi ideološkimi temami, vsebinsko raznoliko, družbeno kritično in provokativno, pravi Sandi Abram.
Politično grafitiranje v Sloveniji ostaja bolj ali manj prežeto z močnimi ideološkimi temami, vsebinsko raznoliko, družbenokritično in provokativno, pravi Sandi Abram. Foto: Monika Kropej
Na stenah v Sloveniji in tujini najdemo nacionalistične, anarhistične, antifašistične, feministične, športno-navijaške, protivojne, protikapitalistične, jugonostalgične, gejevske in lezbične, priseljenske in romske grafite.
Na stenah v Sloveniji in tujini najdemo nacionalistične, anarhistične, antifašistične, feministične, športno-navijaške, protivojne, protikapitalistične, jugonostalgične, gejevske in lezbične, priseljenske in romske grafite. Foto: Monika Kropej
V političnih grafitih v Sloveniji se med sabo bojujejo leve in desne ideologije, ugotavlja Monika Kropej.
V političnih grafitih v Sloveniji se med sabo bojujejo leve in desne ideologije, ugotavlja Monika Kropej. Foto: Monika Kropej
V Jugoslaviji so se politični grafiti razmahnili v obdobju druge svetovne vojne, na območju današnje Slovenije pa se pojavijo skupaj z nastankom punkovskega gibanja konec sedemdesetih.
V Jugoslaviji so se politični grafiti razmahnili v obdobju druge svetovne vojne, na območju današnje Slovenije pa se pojavijo skupaj z nastankom pankovskega gibanja konec sedemdesetih let. Foto: Monika Kropej
Grafitarske skupine med seboj bijejo vsebinske in ideološke bitke, črtajo grafite, jih brišejo in prepisujejo. Foto: Monika Kropej
Politični grafit bo vedno odseval aktualno politično in družbeno stanje. Foto: Monika Kropej

Dodaj v

"Politični grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu"

Politični grafiti v Sloveniji
20. september 2014 ob 11:09,
zadnji poseg: 20. september 2014 ob 11:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ko so zaprli Janšo, so se pojavili grafiti 'Free Janša'. Ko je Maribor imel afero s Kanglerjem, se je pisalo: 'Gotof je'. Navijaške skupine pa pišejo svoje zadeve."

Tako o političnih grafitih razmišlja grafitar in umetnik Teo Ivančič - TeoSon. Pri političnih grafitih ne gre za grafite v njihovem prvotnem smislu tipografije in dizajna črk, pač pa za drugačno komunikacijo z javnostjo, pojasni TeoSon. "Grafitarji mestu dajemo barvo, drugi, ki pa s sprejem pišejo sporočila, pa želijo komunicirati; vabijo ljudi recimo na štrajk," še pojasni razliko med 'pravimi' in političnimi grafiti.

Grafitarske bitke levih in desnih
Politični grafiti odražajo precej jasna politična ali vsebinska prepričana, lahko vključujejo tudi estetski učinek. Njihova ideološka in politična sporočila je raziskovala Monika Kropej in ugotovila, da so politični grafiti mnogokrat sredstvo vsakdanjega obračunavanja med posameznimi subkulturami.


V političnih grafitih v Sloveniji se – predvidljivo – med sabo bojujejo leve in desne ideologije: "Pri nas lahko največ grafitarskih bitk opazimo predvsem med skupinami/posamezniki levega političnega prepričanja (levičarski aktivisti, anarhisti) in na drugi strani desnega (neonacisti in t. i. domoljubne skupine)," razloži Monika Kropej in doda, da domoljubne skupine izpostavljajo domovino, Slovence in tradicijo kot nekaj pozitivnega in dobrega, na drugi strani pa priseljence in marginalizirane skupine vidijo kot nekaj slabega. V analizi še ugotavlja, da "pri skupinah levega pola najdemo poudarjanje enakosti, solidarnosti, nehegemonskosti in opozarjanje na desne ekstremizme".

Grafitarska bitka: nacionalizem vs. antinacionalizem
Monika Kropej je pri raziskovanju opazovala procese spreminjanja posameznih grafitov (spreminjanje pomenov, črtanje ali brisanje, prepisovanje grafita), ki so posledica neodobravanja ali nasprotovanja vsebini grafita oz. avtorjem grafita. Ena najpogostejših tematik takšnih "grafitarskih bitk" je anti/nacionalizem:

"Od aktivistov skrajne desnice lahko najdemo nešteto grafitov, ki so nastrojeni sovražno do priseljencev oz. afirmativno do vseh "pravih" Slovencev, Slovenije kot države in Evrope: "100 % ponosen, 100 % Slovenec", "Multikulturalizem je genocid", "Tukaj je Slovenija", "Stop imigraciji" ipd. Ti grafiti so bili potem spremenjeni v "100 % ponošen, 100 % Slovenec", "100 % antifašist", ali pa "Tukaj je strah" itd.," pove Monika.

Če se grafiti skrajne desnice nanašajo na poudarjanje slovenskosti, se anarhistični grafiti nanašajo predvsem na problematiko obstoječega sistema: "Kolektivizacija vsega, "Nihče nas ne predstavlja", "Če bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane", "Moč ljudem, ne strankam", "Stop gentrifikaciji", "Anti-fa" itd. Grafiti so bili spremenjeni v "Anti-fafa", pri "Stop grentrifikaciji" je bil dodan stavek "Kva d fuk je gentrifikacija" itd," jih še našteje.

Kdo je proti kapitalizmu?
Pri interpretaciji grafitov moramo biti zelo pozorni, saj se še posebej v zadnjem času krize pojavlja veliko grafitov, pod katere se podpisujejo tako leve kot desne skupine, čeprav v ozadju odražajo nepremostljivo ideološko razliko, opozarja Monika Kropej: "Izpostavim lahko primer grafita "Razlastimo kapitaliste", ki ga je podpisalo gibanje 15o, pozneje so se pod grafit podpisali tudi Avtonomni nacionalisti, zraven pa dodali nov grafit "Stop imigraciji". Grafite "Razlastimo kapitaliste", "Kapitalizem na referendum" ipd. pa so pisali tudi anarhisti. Skozi samo vsebino grafitov tako ne moremo zmeraj opredeliti avtorjev, zato je toliko pomembneje, da je grafit podpisan oz. da lahko prek določene simbolike prepoznamo ideološko ozadje napisa."

Politični grafiti so alternativni medij, ki opozarja na stiske
Politični grafiti želijo sporočiti neko idejo, opozoriti na krivice, provocirati ali biti družbeno kritični. V njih se odražajo tako zajedljivost kot duhovitost in ironija. So nekakšen alternativni medij, ki opozarja na težave in stiske, na istem mestu pa so lahko ksenofobni in rasistični. Raziskovalci, ki grafite raziskujejo v slovenskem prostoru, opazujejo pojav političnih grafitov z različnimi vsebinami. Najdemo nacionalistične, anarhistične, antifašistične, feministične, športno-navijaške, protivojne, protikapitalistične, jugonostalgične, gejevske in lezbične, priseljenske in romske grafite. "Pri političnih grafitih govorimo predvsem o subkulturah in subpolitikah, ki na eni strani uporabljajo sprej, ker nimajo na voljo veliko drugih komunikacijskih medijev, ali na drugi strani, da ta prostor jemljejo. Tudi na ulicah, stenah gre na neki način za prisvajanje prostora oz. bolje rečeno medija, ki ima vedno večji domet oz. je vedno bolj viden, čeprav ostaja kriminaliziran, ilegalen in z vidika večine še vedno nesprejemljiv," razloži Monika Kropej.

Grafitarske skupine med seboj torej bijejo vsebinske in ideološke bitke, črtajo grafite, jih brišejo in prepisujejo. Ulični kodeks grafitiranja (o katerem smo pisali v članku Grafitarstvo ni več subkultura) za politične grafite ne velja nujno, opaža raziskovalec grafitov Sandi Abram in meni da se "tako imenovani politični grafitarji po navadi kratko malo požvižgajo na sveto kravo kapitalizma – privatno lastnino; kvečjemu zelo eksplicitno problematizirajo podrejanje javnega prostora kapitalu in njegovo kolonizacijo, kakor tudi denimo pomanjkanje sredstev komuniciranja družbeno marginaliziranih skupin".

Politični grafit zaostrujejo dominantne diskurze, ki jih najdemo v parlamentu
V Sloveniji politično grafitiranje ostaja bolj ali manj prežeto z močnimi ideološkimi temami, vsebinsko raznoliko, družbenokritično in provokativno, razloži Abram: "Lahko bi rekli, da se na zidovih vedno znova odražajo specifičnosti tega prostora tako v geografskem, zgodovinskem, političnem in kulturnem smislu, kar bo zagotovo značilnost tudi v prihodnje. Druga težnja, ki jo lahko zaznamo, je težnja raznoraznih desničarskih skupin in posameznikov izrabiti ta kanal javnega komuniciranja sebi v prid, tako da ponavljajo oziroma celo zaostrujejo dominantne diskurze, ki jih najdemo v parlamentu, množični kulturi in medijih, recimo šovinizem, seksizem, homofobijo, sovražni govor, balkanofobijo in tako naprej."

Pisanje po zidu je bilo aktualno že v kameni dobi
Če grafite razumemo kot vsako obliko pisanja po zidu, njihova zgodovina sega 17.000 let nazaj, v porisane jame iz mlade kamene dobe. Na jamskih stenah najdemo podobe lova, živali in raznih magijskih praks. Predhodnike današnjih grafitov – stene, popisane s hieroglifi poznamo tudi iz časov starega Egipta. V antični Grčiji so bili napisi na zidovih največkrat ljubezenske tematike, medtem ko se s pojavom krščanstva začnejo klesati verski simboli rib, jagnjeta, sidra in Kristusovih monogramov. 18. stoletje prinese razmah grafitov v Angliji – na stene se zdaj pišejo literarni verzi Shakespeara.

Antisemitistični grafiti med drugo svetovno vojno
Zloglasna druga svetovna vojna je z antisemitističnimi grafiti zaznamovala hiše židovskih družin, v času študentskih gibanj v 60. in 70. letih pa so po zidovih dominirale politične parole levice. Ta čas je bil s turističnimi napisi in političnimi željami po spremembi popisan tudi berlinski zid. Grafiti so se začeli pojavljati na vlakih in podzemnih železnicah, v ospredje pa sta počasi začela prihajati njihova umetniška in estetska vrednost.

V Jugoslaviji so se politični grafiti razmahnili v obdobju druge svetovne vojne, na območju današnje Slovenije pa so se pojavili konec sedemdesetih let, skupaj z nastankom pankovskega gibanja. Ob osamosvajanju Slovenije so politični grafiti postali vezani na aktualno politiko, še posebej buren odziv pa se je zgodil leta 2002, na začetku vstopanja Slovenije v zvezo Nato.

Politični grafit bo vedno odseval aktualno politično in družbeno stanje. Na stenah naših ulic bomo lahko tudi v prihodnje poizvedovali, kakšni premisleki se meljejo v glavah ljudstva. "Grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu, tudi zato je tako zelo pomemben," še sklene Monika Kropej.

Nina Meh

Prijavi napako
Komentarji
rastislav
# 20.09.2014 ob 12:26
Ampak res bi lahko pripravili malo bol pester izbor grafitov. Tu so predstavljeni predvsem anarhistični in nacionalistični grafiti, vendar obravnavajo še številne druge tematike in pri tem nekateri celo premorejo precej več umetniške vrednosti.
Cini Minis
# 20.09.2014 ob 11:23
Pred človekom je gozd, za človekom puščava.
Neprostovoljec
# 20.09.2014 ob 15:21
@gregorino: A ti nisi ponosen da si bel? Se sovražiš mogoče?
S temu se pač ne morem strinjat...

Lahko si ponosen, da si uspešen v šoli in lahko te je sram da si neuspešen v šoli, lahko si ponosen, da si priden in lahko te je sram, da si len, lahko si ponosen da si pošten in lahko te je sram, da si nepošten... Tako nekako naj bi bila neka splošna logika družbe... Če potem potegnem linijo iz tvojega pisanja: Lahko si ponosen da si bel in lahko te je sram, da nisi bel ? Seveda boš zanikal, da si rasist. Če so lahko potem vsi ponosni na svojo barvo polti, nekako zadeva s ponosom, da si bel ni smiselna. Ker potem si lahko ponosen, da si priden in če si slučajno len, si na to lahko tudi ponosen... lahko si potem ponosen na poštenje in tudi na nepoštenje... Kje je smisel ? So pa stvari na katere ne moreš biti ponosen oz. je nesmiselno, biti bel, biti človek, imeti 2 roki, imeti na njej 5 prstov, si na to tudi ponosen ?

Sprašujem te , če si na dejstvo, da si bel lahko ponosen, kje je potem druga polovica za katero te je lahko sram pri tej stvari ? Da si prozoren ?

Upam, da uvidiš nesmisel tvojega stavka, za katerega sem upal da je rezultat sarkazma. Vendar na lastno razočaranje nisem našel nobenih indikatorjev, ki bi nakazovali na to...
gregorino
# 20.09.2014 ob 13:28
fassbinder

# 20.09.2014 ob 13:25
Prijavi neprimerno vsebino Zmajcica, tako ponosni kot so razni white pride ponosni n svojo rasno cistost? Ko nekdo o ponosu zacne govorit se moj nazi alarm vzge...
+0


A ti nisi ponosen da si bel? Se sovražiš mogoče?
zmajčica
# 20.09.2014 ob 12:57
seveda manjkajo antislovenski grafiti skrajno levičarske skupine Antifa ( antislovenstvo pod krinko antifašizma z drugimi besedami). V Ljubljani lahko najdeš kar nekaj grafitov s prečrtanim SLOVENSKIM GRBOM pod katere so podpisani prav oni.. Seveda pa se njih ne bo kritiziralo tu glede na to da imajo vsaj enega zaposlenega na RTV. Tudi za avtorje raznih zrežiranih budaleščin kot je prispevek koalicija sovraštva ne predstavljajo problema ... zanimivo ane :)

V javnosti na protestu nekaj let nazaj so jih celo podprli nekateri znani obrazi ( Zoran Jankovic se je tam veselo smehljal , pa tudi teli " novi obrazi" zdruzene levice... ). Ampak to je v redu.
Antislovenstvo je KUŁ. Biti ponosen slovenec pa ne. In to v Sloveniji. Narobe svet.

Lep pozdrav od sicer 50% slovenke, ampak na ta del 100% ponosne :)
VinBencin
# 20.09.2014 ob 12:24
raknac navi
kaj pa če ti počečkajo z grafiti tvojo hišo? Tvojo hišo z pravkar obnovljeno fasado?
Tudi takrat ni vandalizem?
VOY-C
# 20.09.2014 ob 11:18
V Yugi je en napisal TITO ima debelo rito ...

...je takoj fasu 2leti Golega otoka ...pa to ...
xnplater
# 20.09.2014 ob 12:47
@victoriosus
vandalizem je tista grda bajta zravn glavne postaje v lj (situla). včasih, ko cepci niso dali mrež na podhodih od opere do tivolija, je bilo prav z veseljem tam hodit. bili so res dobri grafiti. sedaj pa lahko vsak "umetnik" naredi grdo bajto al pa čuden kip in dobi še neke zasluge za to. ko pa res lep grafi narišejo, se pa vsi zgražajo?
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 15:14
sicer pa mi je smešno, kako se nekateri zgražajo nad prečrtanim slovenskim simbolom (upravičeno, to je neprimerno).. ampak le, ko pride s strani levičarjev

desničarji pa razvijejo neko alternativno slovensko zastavo, ki ima nek "kao" slovenski simbol (panterja) na zastavi.. pa mu prvak desničarjev, vodja domobrancev, glavni osamosvojitelj ter seveda največji domoljub JJ ploska prek tweeterja...

ob rednih zborovanjih "domoljubov" se poje tudii neka alternativna himna... privilegije pa se dajo RKC in s tem posledično vatikanu..
--
kje je tu domoljubje?
SamoRes
# 20.09.2014 ob 13:31
meni je bil všeč grafit: NE janšizmu!
NoriGoban
# 20.09.2014 ob 11:56
To sem vam vedno pravil! Đabe se je pritoževat na forumih! Zaver se pa veselo hahlja v svoji rezidenci!
raknac navi
# 20.09.2014 ob 11:49
vandalizem ha ha ha. dej pejt spat.
VOY-C
# 20.09.2014 ob 11:34
Za domovino ...

...z biciklom navhrib ....pa to ...
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 20:04
exactly, neprostovoljec
Neprostovoljec
# 20.09.2014 ob 19:31
No saj tudi sam sem vesel plusa, ampak iz drugačnega razloga, ker tako vem, da še nekdo ima podobno mnenje kot jaz, ne pa zato, ker sem ugodil večini in ji prilagodil svoje "mnenje".

No včasih sem tako kot el Cartel (pri nogometu) vesel minusov, ker pomenijo, da si zadel živec ciljne skupine ( recimo Bayern fanov).
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 18:39
dajmo argumente, ne le cmeravo na minus pritiskat :D
ZeK
# 20.09.2014 ob 15:39
"stavili na drogu u heroin"
raknac navi
# 20.09.2014 ob 14:50
glede na to kaj je beli clovek naredil clovestvu, in kar se kar naprej pocne, nisem ponosen na to da sem bel.
kaksno vezo ma sploh to? ponosen na drzavo, narod, raso, mislim halo? dejte folk s sabo se ukvarjajte. ne bo nobene skode.
Jezni Smrk
# 21.09.2014 ob 10:31
Sovražim čistune.
Neprostovoljec
# 20.09.2014 ob 19:27
Lažje je minus stisnit in napisati floskulo, ki jo slišiš od drugih ofc, ki ob kavici ali pirčku rade delijo "svoje" "znanje" naprej. Malce težje je pa razmislit zakaj in dejansko napisati lastno mnenje, ki je tvoje in ne zgolj kot sem že rekel politično korektna floskula kjer zadovoljiš večino ovac in tako potrdiš pripadnost krdelu, ki ti stiska pluske ob katerih od veselja onaniraš, saj zdaj pa si nekdo, če na MMC dobivaš pluse.
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 14:48
slika 5/14 prikazuje miselnost "ponosnega" (desničarskega) slovenca.. s svastiko :)
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 14:46
"pri skupinah levega pola najdemo poudarjanje enakosti, solidarnosti, nehegemonskosti in opozarjanje na desne ekstremizme"

se pravi desničarji so zlo..
to smo že vedeli...
Neprostovoljec
# 20.09.2014 ob 14:29
Če na nekaj nisi ponosen ali to tudi pomeni, da se tistega sramuješ ? Ker po komentarjih sodeč zgleda, da obstajajo samo ti 2 skrajnosti, biti recimo ponosen Slovenec ali pa se tega sramovati, kot da ravnodušen ne moreš biti...
janezdolzan
# 20.09.2014 ob 13:38
kje je pozornost?
Guliarth
# 20.09.2014 ob 13:16
Če bi politične svinjarije spremenili v grafit, bi to bil najbolj krut grafit vseh časov.
el CARTEL
# 20.09.2014 ob 14:52
zmajčica @vidi se da nimaš pojma.. bo treba kako knjigo v roke vzet.

jaz nisem anarhist, pa vseeno vem, zakaj anarhisti prezirajo nacionalizem. recimo...
raknac navi
# 20.09.2014 ob 14:51
grafitarstvo je odraz druzbe. tko kot metanje kock v parlament. vandalizem je zgolj izgovor, da bi odgovorni sprejeli odgovornost.
darko56
# 20.09.2014 ob 12:00
nekaj grafitov iz najbolj turistične občine https://www.flickr.com/photos/110697945@
N06/
Vision
# 20.09.2014 ob 14:52
Kje so pa grafiti a la Sveti Sava Srbska Slava? Samo Sloga Srbina Spašava? Kosovo je Srbija? Mislim, ker v Lj, Mb, Kr, Ce, Kp in širše sem jih videl v obliki križev s tem pomenom, pa jih nisem iskal. Na vašem repertoarju pa se zanimivo ne pojavljajo. Sem napisal zanimivo? Mislil sem-logično pričakovano!
fassbinder
# 20.09.2014 ob 13:25
Zmajcica, tako ponosni kot so razni white pride ponosni n svojo rasno cistost? Ko nekdo o ponosu zacne govorit se moj nazi alarm vzge...
a-rod
# 20.09.2014 ob 13:17
Pesek, ne olje v motor komunizma! :D
VinBencin
# 20.09.2014 ob 12:23
V Sloveniji bi rabli komuniste razlastit. Pokradli so kar se da, izkoriščajo narod že 70 let, govorijo ljudem eno potem pa hrepenijo po luksuznem kapitalističnem življenju (Tito v prvi vrsti). Na račun ljudi seveda!
Kakšne kapitaliste... nismo mi Nemci, Avstrici, Italijani... mi imamo to čast, da imamo komuniste na oblasti že 70 let. Zato pa naši delavci že 70 niso izkoriščani in že 70 služijo veliko več kot delavci v kapitalizmu.
Sanjajo si delavci v Nemčiji, Avstriji, Italiji... 700€ mesečne plače!
Zato pa vsi k nam romajo, že 70 let!
Večna hvala našim oblastnikom!
fassbinder
# 20.09.2014 ob 13:31
Zakaj bi kdorkoli bil ponosen na barvo svoje koze ali nacionalnost? A smo morda zaradi tega vredni vec kot drugi? S tem se rodis, kot clovek se dokazujes z ravnanji. Ponosen je nekdo lahko na talent in dosezke, ne pa na barvo koze ali priimek...
fassbinder
# 20.09.2014 ob 13:22
Oz glede na komentar , skoraj zagotovo ena od njih, glede na to da jo koalicija sovrastva tako moti i know you all too well....
lev11
# 20.09.2014 ob 12:27
"grafiti" napisi so bili,so in bodo
še ne dolgo tega ni nobenega motilo ko so pisali o zločincu
"naš tito" "živel tito"
še sedaj obnavljajo napis na Sabotinu in častijo komunističnega zločinca
no to so tisti ki so si pomagali v življenju z ovaduškim delom - večinoma je bilo izmišljeno - ljudje pa so bili vseeno kaznovani
Sedaj je nova doba in novi napisi
Tudi sam se ne strinjam kadar se piše po privat hišah - to je vandalizem
Nekaj napisov je tudi lepo oblikovanih - vsebina pa je odvisna od časa in aktualne teme
O tej vladi bo gotovo veliko napisanega
Po načinu govora g. Cerarja bi prej menil da vodi pogreb kot pa da ustvarja nekaj za prihodnost državljanov
vojnaslo91
# 20.09.2014 ob 21:33
"Politični grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu"
Politični grafiti v Sloveniji
------------------------------------------
Grafiti v Sloveniji so eno veliko sranje...in sploh ni važno kdo jih piše... naši ali vaši... mene bi bilo sram pisati take čičke čačke... in avtorji? Ene ovce.

Grafii umetnost? Mogoče .... sam take grafite, ki so umetnost, sem sam v tujini videl.
fassbinder
# 20.09.2014 ob 13:19
Zmajcica me spomni zakaj so navijaci in njihova dekleta tako blizu raznim B&h, tujesi ipd in zakaj mecejo banane na tekmah. "Patrioti"
victoriosus
# 20.09.2014 ob 11:38
Grafiti so vandalizem, ki bi moral biti kaznovan z zaporom.

Če radi čečkajo po stenah, naj to delajo v lastni dnevni sobi.
Kazalo