Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah naproša obiskovalce za razumevanje ob spremenjenih razmerah, zaradi katerih je na ogled le pol zbirke. Foto: MMC RTV SLO
Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah naproša obiskovalce za razumevanje ob spremenjenih razmerah, zaradi katerih je na ogled le pol zbirke. Foto: MMC RTV SLO
Sečoveljske soline
Največja škoda je nastala na demonstrativnih solnih poljih, ki so prav tako del muzejske zbirke. Foto: MMC RTV SLO

V Pomorskem muzeju Sergeja Mašera iz Pirana so škodo ocenili na okrog 200.000 evrov. Kot je pojasnila direktorica Pomorskega muzeja Martine Gamboz, sprva niso bili prepričani, da jim bo uspelo odpreti vrata že to sezono, saj je narasla Dragonja prizadela predvsem južni del Sečoveljskih solin, kjer stoji muzej solinarstva.
Poškodovana je tudi solinarska hiša v bližini muzeja, leseni most čez kanal Giassi in najbolj občutljivi deli nasipov ob kanalu. V samem muzeju so poškodovani ometi in pulti, zbirke pa voda ni ogrozila, saj jim jo je med poplavami uspelo rešiti na varno.
Sicer pa je največja škoda nastala na demonstrativnih solnih poljih, ki so prav tako del muzejske zbirke. "Izgubili smo vso demonstrativno sol za prezentacijo delovanja solinarskega poklica. Solna polja še niso prišla iz vode," pojasnjuje Gambozova. Ob tem dodaja, da gre za dolgoročno škodo, saj se solni fond obnavlja več let. Prikaz pridelave soli tako verjetno še nekaj let ne bo mogoč.
Pomoč ministrstva za kulturo, v pričakovanju pomoči okoljskega ministrstva
Finančno pomoč za najnujnejša dela je že zagotovilo ministrstvo za kulturo, in sicer 114.000 evrov. S tem so se lotili obnove dostopne poti do muzeja, ki je bila med vodno ujmo poplavljena. Do 10. novembra naj bi tudi dokončali obnovo solinarske hiše. Del sredstev bodo skušali pridobiti še od okoljskega ministrstva.
Muzej solinarstva sodi pod okrilje Pomorskega muzeja Sergeja Mašera iz Pirana, ki je tudi zasnoval in postavil muzejsko zbirko nekdanjega solinarstva. Stavbe solinarske hiše je leta 1989 obnovil muzej v sodelovanju z medobčinskim zavodom za varstvo kulturne dediščine Piran, ki je vodil tudi obnovo solnega fonda. Dela so bila končana spomladi leta 1991.