Čeprav je aktiv danes izvedel Poslednjo akcijo za kulturo, to ne pomeni, da bo zadnja. Napovedujejo, da se bodo že ta petek pridružili
Čeprav je aktiv danes izvedel Poslednjo akcijo za kulturo, to ne pomeni, da bo zadnja. Napovedujejo, da se bodo že ta petek pridružili "množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti". Foto: BoBo

"Kljub vsem poskusom za dialog, kljub pozivom k njihovi dejavnejši drži, k zaščiti izjemno ranljivega sektorja, kjer v množici samozaposlenih deluje tudi veliko prekarnih in pogodbenih, so njihovi odzivi iz tedna v teden bolj neresnični, žaljivi, neoliberalni, fašistoidni," so zapisali v aktivu.

Naši dopisi so doslej ostali brez odgovora, razen če zdaj za kulturni dialog razumemo objave po Twitterju in enosmerno podane izjave.

Petja Grafenauer

Odslej bodo del petkovih protestov
Če so prejšnji teden kulturniki zbrali na Prešernovem trgu, je bila v tretjem in zadnjem tednu izhodiščna točka znova Muzejska ploščad. Protestniki – bilo jih je nekaj več kot sto – so se podali okrog vogala do kulturnega ministrstva in se tam za nekaj minut ulegli na tla: če so prejšnjič pred ministrstvo odložili svoje "delovno orodje", so tokrat na simbolni ravni umrli. "Seveda se bodo, tako kot nekatere znane osebnosti, čez tri dni ponovno rodili: v petek pri Prešernovem spomeniku," je za TV Slovenija napovedala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Petja Grafenauer. Aktiv se namreč v petek pridružuje vsakotedenskim protestom, "množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti".

"Sporočila so bolj ali manj ista kot doslej," pojasnjuje Grafenauer. "Kulturni sektor je edini, ki že pred to vlado ni bil reorganiziran in dosledno premišljen, ker se ga vsa politika izogiba. Naše sporočilo je, da ukrepi, sprejeti v času epidemije, niso bili zadostni, da primerjava z drugimi evropskimi državami ne drži, da bi ukrepi morali potekati še naprej. Akcija je bila izvedena, našega dela pa še zdaleč ni konec."

Če so prejšnjič kulturniki pred ministrstvo odložili svoje
Če so prejšnjič kulturniki pred ministrstvo odložili svoje "delovno orodje", različne rekvizite svojega dela, so tokrat na simbolni ravni za nekaj minut umrli. Foto: MMC RTV SLO
Delo Braca Dimitrijevića, ki je sicer del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, je bil tokrat obešen na steno, ki je obrnjena proti Ministrstvu za kulturo. Foto: MSUM
Delo Braca Dimitrijevića, ki je sicer del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, je bil tokrat obešen na steno, ki je obrnjena proti Ministrstvu za kulturo. Foto: MSUM

Zgovorni pogled "mimoidočega"
Gesto protestnikov je dopolnilo umetniško delo Braca Dimitrijevića iz serije Naključni mimoidoči, ki je viselo s stavbe MSUM+. V teh serijah se je Dimitrijević ukvarjal tudi z umetniki in zgodovinskimi osebnostmi, ki so danes znane, v časa življenja pa so bili njihovi obrazi tako neprepoznavni, kot so obrazi naključnih mimoidočih.

"Dimitrijević je s serijo hotel poudariti to, da je naključni mimoidoči, ki ga je fotografiral na ulici in ga nato v monumentalni obliki postavil na pročelje v javnem prostoru, tisti, ki nima vpliva na to, kaj se dogaja z zgodovino," je za TV Slovenija pojasnila Bojana Piškur iz MSUM-a. "V okviru današnje akcije je to malo drugače: naključni mimoidoči pokaže na nekoga z ulice, na tistega, ki je trenutno v največji stiski. Umetniki so, tako kot Braco Dimitrijević, angažirani: izražajo solidarnost s stanjem v tej krizi. Tudi institucije podpiramo umetnike pri njihovih zahtevah – tako na simbolni, deklarativni ravni kot tudi s tem, da nadaljujemo program. To pa lahko delamo le, če bo država prisluhnila zahtevam in umetnikov ne bo pustila obubožanih."

Odpravljene niso niti posledice prejšnje krize
"Enoznačna sporočila niso dobrodošla: gesto si vsak lahko tolmači po svoje,"
je o intervenciji za TV Slovenija pojasnila povedala tudi igralka Iva Babić. "Ključno se mi zdi opozoriti na to, da so se ne samo v času te vlade, ampak tudi v času vseh prejšnjih vlad sredstva za kulturo zelo zmanjšala. Sama delujem v institucionalnem gledališču, kjer so se sredstva zmanjšala za 30 odstotkov. Niti od prejšnje krize si še nismo opomogli – vprašanje je, kaj bo po trenutni. Honorarji za naše samozaposlene kolege so sramotno nizki: ljudje pregorevajo samo zato, da bi ohranili osnovno raven preživetja. Ljudi je treba opozarjati, da smo ogroženi, in z nami tudi javno dobro."

"Odmevov, učinka, ukrepov ni"
Odmevov, učinka, ukrepov ni, so še zapisali. Kultura po njihovih besedah trpi z dvignjeno pestjo in solidarno z vsemi drugimi, na katere je sistem pozabil, posledice tega pa bodo "vsekakor vidne šele čez čas. Ker se tega dobro zavedajo tudi na ministrstvu za kulturo, a kljub temu ne reagirajo, smo izvedli še Poslednjo akcijo za kulturo."

Podpisani imamo izkušnjo z zasmehovanjem dela v umetnosti in kulturi, z ignoranco ministrstva v času epidemije, z načrtnim vsiljevanjem popačenega, močno zoženega kulturnega življenja.

Aktiv delavk in delavcev v kulturi

Doslej sta bili sicer izpeljani že dve akciji za kulturo. V okviru prve so se protestnice in protestniki zbrali na Muzejski ploščadi Metelkove, nato pa se premaknili pred stavbo ministrstva za kulturo, ki so jo prelepili z listi, na katerih so med drugim opozarjali na pomen kulture, kar prepoznavajo tudi vodilne evropske države, "ki v času krize za njeno financiranje namenjajo dodatna sredstva".

V sklopu druge akcije pa so pred vhod ministrstva odložili rekvizite, med drugim več računalniških mišk, slušalke, mikrofon, slikarsko paleto, čopiče, barve, knjige, plakate, lasuljo, piščali in kose oblačil. Sami so opisali odložene predmete kot site, ki jih sicer uporabljajo pri svojem ustvarjanju, in rabljene predmete iz poklicne dejavnosti, ki jih zdaj – ob obilici nedela – ne potrebujejo.

Na dolgi rok kulturniki svojih protestov ne usmerjajo zgolj v aktualno vodstvo ministrstva, temveč z njimi opozarjajo na sistemske težave, s katerimi se spopadajo že deset ali celo dvajset let. Foto: MMC RTV SLO
Na dolgi rok kulturniki svojih protestov ne usmerjajo zgolj v aktualno vodstvo ministrstva, temveč z njimi opozarjajo na sistemske težave, s katerimi se spopadajo že deset ali celo dvajset let. Foto: MMC RTV SLO

Pred današnjim protestom so zapisali, da je akcija poslednja, toda zadnje besede še niso rekli. Poleti nameravajo svoje delo prestaviti na drugo raven. Ob tem izpostavljajo kratkoročne cilje, med njimi sta zahteva po podaljševanju temeljnega mesečnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov do konca leta 2020. Dolgoročno pa zahtevajo korenite sistemske spremembe na področju kulture. Te so po njihovem mnenju "neobhodne".

V pričakovanju novega odziva državne sekretarke
"Vztrajati bo treba na ravni javnega dialoga in na ravni političnega dialoga – pa tudi z akcijami, vse dokler ne bodo upoštevane specifike našega sektorja in dokler se ne rešijo vsaj akutni problemi, če že ne sistemski,"
je nadaljnje ravnanje aktiva nakazal gledališki režiser Jure Novak. Predvideva, da se bo državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc tudi tokrat na protest odzvala z videoizjavo. "Tokrat bo težko govorila o uničevanju imovine. V bistvu me res zanima, v zvezi s čim bomo tokrat okarani kot nehvaležni otroci. Morda smo ustavljali promet?" je v šaljivem tonu za TV Slovenija komentiral Novak.

Z ministrstva so se na oba dosedanja protesta odzvali z videoizjavami, v katerih je državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc med drugim zanikala navedbe o neodzivnosti ministrstva in dejala, da je ministrstvo sodelovalo pri pripravi tako prvega kot drugega interventnega zakona, pri tem pa je upoštevalo vse subjekte, ki delujejo na področju kulture.

Akcija za kulturo
Akcija za kulturo na Muzejski ploščadi