Matjaž Vipotnik je prejel odlikovanje za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti v Sloveniji in v tujini. Foto: BoBo
Matjaž Vipotnik je prejel odlikovanje za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti v Sloveniji in v tujini. Foto: BoBo
Jože Ciuha
Jožeta Ciuho je predsednik s srebrnim redom za zasluge posthumno odlikoval "za izjemen prispevek k podobi slovenske umetnosti druge polovice 20. stoletja in njeni prepoznavnosti v mednarodnem prostoru". Foto: RTV SLO

Odlikovanja je Pahor dobitnikoma podelil danes v predsedniški palači. Vipotnik je prejel srebrni red za zasluge na civilnem področju za svoj "izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti v Sloveniji in v tujini". Njegov ustvarjalni opus temelji na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture, poleg tega je najvidnejši predstavnik tistih, ki so ponesli glas o kakovostnem slovenskem oblikovanju v svet. Za življenjsko delo je bil Vipotnik leta 2012 nagrajen s Prešernovo nagrado.

Matjaž Vipotnik se je ob prejemu zahvalil za odlikovanje in obljubil, da bo, kolikor mu bo zdravje dopuščalo, še kaj ustvaril.

Posthumni poklon Ciuhi
Mednarodno cenjenega umetnika Jožeta Ciuho je predsednik s srebrnim redom za zasluge posthumno odlikoval "za izjemen prispevek k podobi slovenske umetnosti druge polovice 20. stoletja in njeni prepoznavnosti v mednarodnem prostoru". Slikarjeva dela najdemo v najpomembnejših svetovnih umetnostnih zbirkah, predstavljal pa jih je tudi na skupinskih in več kot 300 samostojnih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1967 in Jakopičevo nagrado leta 1981.

Odlikovanje sta prevzela njegova vdova Radmila Ciuha in sin Peter Ciuha, ki je ob tej priložnosti izrekel zahvalo. Kot je dejal, je bil Jože Ciuha povsod, kamor je šel po svetu, ponosen na to, da je Slovenec.
Za umestitvi manjšinske problematike v evropski prostor
Maja Haderlap je z redom za zasluge na civilnem področju nagrajena "za izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor". Pozornost širše javnosti je pisateljica vzbudila z romanom Angel pozabe, za katerega je med drugim prejela avstrijsko nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo leta 2011. Pred romanesknim prvencem v nemščini je pisala pesniške zbirke v slovenščini.

Kot je na podelitvi povedala Haderlapova, si ob začetku pisanja romana ni niti predstavljala, kaj se bo z besedilom zgodilo. To je postalo živ organizem, ki živi in deluje po svoje, sama pa se pri tem počuti kot opazovalka.