Kolizej bo zagotovo še nekaj časa stal. Foto: RTV SLO
Kolizej bo zagotovo še nekaj časa stal. Foto: RTV SLO
Centralni stadion v Ljubljani
Centralni stadion bo del zaščitene Plečnikove Ljubljane. Foto: RTV SLO
Nekdanji 'dom' slovenskih modernistov. Foto: RTV SLO

Tako je direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek pojasnil vztrajanje pri odklanjanju rušenja Kolizeja. Tako je Prelovšek obenem tudi zavrnil namige, da Kolizej po izteku enoletnega roka, med katerim je bil Kolizej na seznamu kulturnih spomenikov državnega pomena, ni več zaščiten. Kolizej je zaščiten z odlokom MOL-a iz leta 1993. Tega lahko spremeni le Spomeniškovarstvena služba, ki pa zahteva ohranitev velikosti stavbe, fasade in notranjega tlorisa. Ravno zaradi vztrajanja pri izpolnitvi predvsem teh treh zahtev, Prelovšek trdi, da Spomeniškovarstvena služba ne vztraja na zelo togih načelih. Dopušča namreč obzidavanje stavbe s prizidki.

Prebrisana pot do zazidljivih površin
Obenem pa ta veljavnost odloka MOL-a preprečuje, da bi se tudi v primeru Kolizeja uresničila do zdaj že prevečkrat realizirana praksa kupovanja spomeniško zavarovanih stavb z omejitvami, katere se nato skuša spremeniti ali razveljaviti in na ta način priti do zazidljivih površin v središču mesta ali njegovi bližnji okolici.

Spremembe v primeru Kolizej
Damjan Prelovšek je pojasnil tudi odločitev, da se v primeru Kolizeja ne podaljša statusa kulturnega spomenika državnega pomena. Ta status je stavba dobila lani, ko je bila izrazito ogrožena. Stanje naj bi se v zadnjem letu dni popravilo. To izboljšanje stanja vključuje razmah javne razprave o Kolizeju (ta je po mnenju Prelovška pokazala, da se številni Ljubljančani zavzemajo za ohranitev Kolizeja), zamenjal pa se je tudi načelnik oddelka za urbanizem MOL-a, s katerim so na ministrstvu za kulturo v dobrih odnosih.

Svojega pogleda na usodo Kolizeja pa menda še vedno ni spremenil njegov lastnik Jože Anderlič. Anderlič, ki ima po mnenju Prelovška sicer dobre zamisli glede širitve mesta, naj bi še vedno oziroma spet razmišljal o novogradnji.

Kmalu zaščitena Plečnikova Ljubljana
Poleg Kolizeja je bila 'na tapeti' tudi usoda nekaterih drugih objekti. Brez omembe Plečnikovega stadiona ni šlo. Damjan Prelovšek meni, da stadionu ne grozi večja nevarnost. 7. januarja bo minilo 50 let od smrti Jožeta Plečnika in ministrstvo načrtuje, da bo do tedaj zaščitilo tako imenovano Plečnikovo Ljubljano. Ni pa tudi nepomembno, da nihče izmed kandidatov za župana Ljubljane, ki ima možnosti za uspeh, ne načrtuje rušenja stadiona.

Manj stroga je zaščita Cukrarne. Zavarovan je le njen prednji del, pri zadnjem pa so zaščiteni višina strehe, njen naklon in fasada. Prelovšek je dejal, da bo stavba, ki ima poseben pomen tudi zaradi svoje 'vloge' v slovenski literarni zgodovini, dobila večji pomen, ko bo uresničena predvidena ureditev dela mesta, v katerem stoji.