Trije možje, ki jih je norveška policija lani aretirala zaradi kraje dveh slik velikega ekspresionista Edwarda Muncha, gredo nazaj za zapahe - za pet in pol oziroma devet in pol let, prav tako pa morajo plačati 263 tisoč dolarjev za obnovo slik, ki sta se v njihovem "varstvu" poškodovali.

Vsak je dobil drugačno kazen
Najdaljšo zaporno kazen (devet let in pol) je dobil, zanimivo, voznik - Petter Tharaldsen je bil namreč poleg tega vpleten še v neki drug rop. Bjoern Hoen, ki je predrzno tatvino načrtoval, gre v zapor za devet let, Stian Skjold, eden izmed dveh mož, ki sta oborožena sredi belega dne vkorakala v muzej, pa bo za rešetkami preživel pet let. Drugi oboroženi ropar je lani umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Preostali trije so se na začetku sojenja izrekli za nedolžne.

Predrzno in učinkovito
Rop Krika in Matere božje je bil eden najveličastnejših zločinov zadnjih let. Ne le, da je šlo za krajo dragocenih umetniških del, še neverjetnejši je bil način izpeljave zločina. Predrzna zločinca sta namreč avgusta 2004 kar sredi dneva vstopila v Munchov muzej, ki je bil tedaj odprt, in pred očmi obiskovalcev odnesla dragoceni platni. Sodelavec ju je čakal v avtu.

S slikama niso znali ravnati
Ob vrnitvi slik je kazalo, da je Mati božja utrpela hujše poškodbe, a so nato restavratorji uspeli bolj ali manj povsem odstraniti sledi prask in manjših lukenj, ki so kazile platno. Krika pa ni bilo mogoče popraviti - za nepopravljive se sicer niso izkazale obtolčenine, pač pa mesta, ki jih je načela vlaga. Sliki sta bili poškodovani tudi ob robovih, kjer so ju roparji potegnili iz okvirov - verjetno v strahu, da je v njiju kaka sledilna naprava.

Krik, ki je nastal leta 1893, je seveda ena najbolj razpoznavnih slik vseh časov in simbolov za človekovo tesnobo. Z Materjo božjo vred je Krik del Munchove serije Friz življenja, ki se ukvarja predvsem z motiviko bolezni, smrti, tesnobe in ljubezni. Munch velja za začetnika ekspresionizma, saj se ne osredinja na prostor in dogodke, pač pa njegove slike prikazujejo stanje duha. S svojimi deli, z izborom barv in s tehniko slikanja je močno vplival predvsem na nemške ekspresioniste.