Na evropskih tleh je sedem držav (Finska, Hrvaška, Irska, Poljska, Portugalska, Romunija in Škotska) sprejelo specifične sektorske ukrepe, 20 pa splošne ukrepe, ki zadevajo kulturne in ustvarjalne sektorje. Pri zavodu Motovila, ki izvaja dejavnosti Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, so za zdaj zbrali podatke iz 22 držav članic programa Ustvarjalna Evropa. Primere dobrih praks pa so predstavili na svoji spletni strani.

Vzpostavitev strokovne skupine, ki preuči in predlaga krizne ukrepe za kulturni sektor, lahko prispeva k argumentiranemu dialogu z ministrstvom za kulturo. Foto: MMC RTV SLO
Vzpostavitev strokovne skupine, ki preuči in predlaga krizne ukrepe za kulturni sektor, lahko prispeva k argumentiranemu dialogu z ministrstvom za kulturo. Foto: MMC RTV SLO

V večini držav takojšnji administrativni ukrepi
Večina držav se je ob razmahu koronavirusa takoj odločila za administrativne ukrepe, ki bodo izvajalcem že odobrenih projektov in programov na področju kulture omogočili, da lahko načrtovane dejavnosti prilagodijo, prestavijo ali celo odpovejo, a zato ne bodo sankcionirani oziroma bodo podporo ohranili, beremo na Motovilini spletni strani.

Sviz: Nezmožnost opravljanja dela samozaposlenih v kulturi je enaka položaju delavcev na čakanju

Hkrati pa ministrstva za kulturo in druge resorne institucije na ravni države, regije ali mesta kot tudi različna krovna združenja intenzivno zbirajo podatke glede obsega in vrste posledic na terenu, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali še dodatne ukrepe, namenjene kulturnemu in drugim ustvarjalnim sektorjem.

Vzpostavitev posebnih kriznih skladov
Kot navedeno v uvodu, so nekatere države že poskrbele za posebne ukrepe v pomoč dejavnim v kulturnem sektorju. Vzpostavile so namreč posebne krizne sklade, s pomočjo katerih lahko hitro in takoj s finančnimi subvencijami pomagajo zlasti umetnikom in drugim samozaposlenim v kulturi.

Pri Motovili med primeri navajajo Avstrijo, kjer tovrstno pomoč kolektivne organizacije nudijo svojim članom (na primer za področje glasbe bo na voljo reševalni sklad, ki vreden milijon evrov, vzpostavljen je tudi že sklad za filmske ustvarjalce).

Asociacija poziva vlado k enakopravni obravnavi kulturnikov

Pet milijonov evrov pa so v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija zagotovili za poseben sklad, namenjen kulturnim delavcem, ki ostajajo brez dohodkov. Na ta način bo kulturnikom izplačana enkratna podpora v znesku 2000 evrov.

Tudi odziv hrvaškega ministrstva za kulturo je bil hiter in celosten, saj so ustanovili krizni sklad. Ta bo zagotavljal finančno podporo za likvidnost delujočih v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih, ki ostajajo brez vseh prihodkov zaradi omejitve zbiranja, odpovedi dogodkov in zaprtih kulturnih prizorišč.

Možnost odložitve dejavnosti brez izgube sredstev
Na Madžarskem je nacionalni kulturni sklad sprejel sklep, v skladu s katerim bodo ustrezno prilagodili oziroma spremenili pogodbe, da bodo kulturne organizacije lahko odložile načrtovane dejavnosti in kljub temu ostale upravičene do sredstev.

Množijo se pozivi k čimprejšnjemu ukrepanju glede samozaposlenih v kulturi

Instrument operativnega jamstvenega sklada
Tukaj pa je še instrument operativnega jamstvenega sklada za kulturne organizacije in podjetja na tem področju, ki ga je ob razmahu koronavirusa pripravil Katalonski inštitut za kulturna podjetja (ICEC) v sodelovanju s Katalonskim inštitutom za finance (ICF). Posojila iz tega sklada bodo namenjena financiranju zaposlenih v kulturi, ki zaradi izrednih razmer potrebujejo premostitvena sredstva, da ohranijo likvidnost poslovanja. Znesek posojil se bo gibal od 20 tisoč do 300 tisoč evrov z dobo odplačevanja do pet let.

Vzpostavitev strokovne skupine
Na Norveškem so vzpostavili strokovno skupino, ki lahko preuči in predlaga krizne ukrepe za kulturni sektor. Skupina namreč od kulturnih organizacij zbira odzive in informacije o dejanskem stanju in s pridobljenimi podatki prispeva k argumentiranemu dialogu z ministrstvom za kulturo, kar so pri Motovili označili za še en primer dobre prakse.